(VIDEO) Slovenski škofje: “Tako se zdi se, da tema brezbrižnosti zmaguje, a zaupamo” – Verniki na predvečer božiča množično k polnočnicam

Na predvečer božiča, ki ga bodo katoliški in evangeličanski obeležili v ponedeljek, bodo po številnih cerkvah potekale polnočnice. Z njimi bodo verniki pričakali rojstvo svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa. Papež Frančišek bo polnočno mašo vodil v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Po cerkveni tradiciji je na predvečer božiča sveti večer, ko se ljudje zberejo doma, blagoslovijo dom in pojedo božično večerjo. Nato se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa odidejo še k dopoldanskim božičnim mašam.

Mnogi na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, celjski škof Maksimilijan Matjaž, koprski škof Jurij Bizjak in soboški škof Peter Štumpf bodo polnočne maše darovali v stolnicah svojih škofij. Papež Frančišek bo imel polnočno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, začela pa se bo ob 19.30.

Osrednje evangeličansko bogoslužje ob božiču bo v ponedeljek ob 10. uri, v evangeličanski cerkvi v Mariboru ga bo vodila Violeta Vladimira Mesarič.

Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 7. januarja.

Slovenski škofje so v božični poslanici spomnili, da so bili v letu, ki se izteka, porušeni številni mostovi, tako tisti pravi kot tisti medčloveški. Kljub temu je treba zaupati, da bodo vsi mostovi znova zgrajeni, pri čemer lahko pomaga Jezus. “Zdi se, da tema brezbrižnosti zmaguje. A zaupamo,” so zapisali.

Škofje so spomnili, da so vremenska neurja, ki so letos pustošila po Sloveniji, uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Še naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine ter med prebivalci Jezusove zgodovinske dežele, tudi “v naši domovini bi si želeli več medsebojnega spoštovanja in več srčne luči”. “Tako se zdi, da tema brezbrižnosti zmaguje. A zaupamo,” so zapisali.

Upanje po njihovem prepričanju prinaša Jezus, Bog, ki je “ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga bil človek vreden, ampak ker ga je potreboval”: “Ne samo, da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose med nami, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno. On je most, po katerem z brega odrešene večnosti priteka do nas hrana novega življenja: odpuščanje, mir in ljubezen.”

Vsem državljankam in državljanom, rojakom po svetu in vsem, ki so v različnih stiskah, so zaželeli, “da bi se okrepili s to hrano upanja v teh prazničnih dneh”.