Komentar: Janko Veber o volitvah za predsednika republike

Predsednik države je edini funkcionar, ki je voljen neposredno s strani državljanov. Z razlogom. Mandat s strani nas vseh mu daje potrebno težo v odnosu do Državnega zbora, Državnega sveta in Vlade RS. Težo, ki mu poleg ugleda in avtoritete njegove osebnosti omogoča, da izvaja vlogo, ki mu jo daje Ustava. Ta vloga ni omejena samo na predstavljanje države, ampak pomeni simbolno enotnost države in njenega ljudstva.

Predsednik je ta, ki nas opozarja na naše skupne interese, na vrednote, ki nas združujejo, in ne nazadnje na slovensko slogo, za katero si moramo prizadevati, da bi cilje, ki smo si jih zastavili, tudi dosegli.

Predsednik pa je tudi ta, ki odločno opozori, ko gredo stvari narobe. Vselej kadar se posega v dostojanstvo državljanov, njihove ustavne pravice in svoboščine ali pridobljene socialne pravice ali javni interes.

V 26 letih po ustanovitvi suverene države in v 72 letih po vzpostavitvi slovenske državnosti je slovensko ljudstvo doseglo pomemben razvoj. Kljub temu ostaja grenak priokus, da je potencial slovenskega ljudstva precej večji, da bi lahko storili več. Lahko bi živeli bolje, razvoj bi lahko bil bolj pravičen do vseh.

Razvoj naroda ni samo preplet vladnih razvojnih politik, je tudi, v samem svojem bistvu, izraz narodove življenjske sile, moči vrednot, ki ga združujejo in kulture, ki jo živi. Je izraz zmožnosti preseganja razlik in ustvarjanja skupnih točk, zmožnosti delovanja v slogi. Kadarkoli v zgodovini smo bili Slovenci složni, smo bili neustavljivi.

Ko smo dopustili razdor, ko smo pozabili na skupno, se je nad narod zgrnila nesreča. V bistveno večji meri kot doslej, bi morali opozoriti na pomembnost skupnega, na nujnost slovenske sloge.

Rastoče razočaranje ljudi nad politiko je zelo nevaren trend. Politika pomeni usklajevanje interesov in skrb za skupno. Ko ljudje ne morejo zaupati politikom, se začne zmanjševati tudi zanimanje za skupno, za upravljanje svoje države.

In ne pozabimo, urejena delujoča država je edina možnost, ki jo imamo ljudje proti centrom moči, tako znotraj kot zunaj države. Ko popusti naša volja, naša skrb za skupno, popusti tudi naš nadzor nad državo. Potem jo prevzamejo drugi, tisti katerih interesi niso vedno tudi interesi slovenskega ljudstva.

Čas je, da prenovimo slovenski politični razred, da postavimo na ključna mesta ljudi, ki živijo to, kar govorijo, ki imajo pogum boriti se za svoje vrednote, ki jim je korist ljudstva pomembnejša od osebne koristi. Da se ne zadovoljimo s čimerkoli, temveč, da pričakujemo in zahtevamo, da postane naša država mesto, kjer se srečujeta volja, strokovnost in modrost slovenskega ljudstva.

Janko Veber