Gospodarski triler: Kako se Gazprom bori za na stotine milijonov evrov na Dunaju

Ruski plinski velikan Gazprom je v sporu z dolgoletno partnersko družbo iz Hrvaške pred avstrijskim arbitražnim sodiščem. Lastnik podjetja je tik pred pred tem, da izvede poslovni notranji udar s pomočjo sankcij EU.

Ruska banka pod nadzorom Kremlja, hrvaški tajkun, investitor iz Dubaja, stotine milijonov evrov iz plinskega posla in spektakularna bitka za prevzem enega najpomembnejših podjetij v jugovzhodni Evropi: prav posebne vrste mednarodni gospodarski triler se trenutno odvija od Malte do Zagreba in Amsterdama. V igri je veliko denarja in moči. Ena posebej razburljiva povezava pa vodi tudi na Dunaj.

V Avstriji v strogi tajnosti potekajo arbitražni postopki med državnim ruskim plinskim gigantom Gazprom in hrvaškim podjetjem PPD. Slednji je eden najpomembnejših trgovcev s
plinom v regiji in je do nedolgo nazaj vzdrževal odlične partnerske odnose z Gazpromom.

Leta 2017 – tri leta po ruski priključitvi Krima v nasprotju z mednarodnim pravom – je PPD pristal na desetletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz Gazproma hrvaškemu podjetju. Takrat je bila Rusija vesela, da je spet imela dolgoročno oporo v članici EU. In lastnik PPD Pavao Vujnovac bi se lahko veselil dobrih poslov 347 milijonov evrov za dva meseca

347 milijonov evrov za dva meseca

Tudi po invaziji ruskih čet v Ukrajini februarja 2022 je plin Gazproma še naprej tekel proti PPD. Verjetno je bilo šele nekaj mesecev pozneje, da so se pojavili znaki ločevanja med
dvema. Kot izhaja iz hrvaških sodnih dokumentov, Gazprom očita PPD, da septembra in oktobra 2022 ni plačal računov za dobave, ki so znašale skupaj okoli 347 milijonov evrov. Do takrat naj bi PPD vestno nakazoval denar v Rusijo. PPD naj bi se sprva celo podredil obveznosti, ki jo je narekoval Kremelj, da plin plačuje v ruskih rubljih.

Podrobnosti je težko preveriti. Obe strani o tem vztrajno molčita vsebino trenutnega pravnega spora. Vendar pa letno finančno poročilo PPD za leto 2022 kaže, da je hrvaško
podjetje 13. marca 2023 sprožilo mednarodni arbitražni postopek proti Gazprom Export LLC pri mednarodnem arbitražnem sodišču. V preteklih dneh se je izvedelo, da potekajo
postopki na Dunaju, ki so očitno predvideni v dobavnih pogodbah v primeru spora.

Predvidevamo lahko, da se bosta PPD in Gazprom soočila z zahtevki in nasprotne tožbe v višini najmanj sto milijonov. Če Gazprom trdi terjatev do izteka pogodbe konec leta 2027 bi
ta vsota lahko zlahka odletela v milijarde. Hrvaški mediji so nedavno govorili o treh milijarde evrov. Zdaj se govori celo o skupni terjatvi Gazproma v višini 4,6 milijarde evrov. Na
vprašanje profila sta sprti strani to zapustili brez odgovora.

Bitka za prevzem

PPD je sporočil, da ne more komentirati ničesar v zvezi z arbitražo postopkih. Poudaril je, da tudi številna druga evropska podjetja imela podobne postopke z Gazpromom.

PPD nedvomno ni edino podjetje v Evropi, ki je nadaljevalo z nakupi Gazpromov plin po ruskem napadu na Ukrajino. Delno v državni lasti Avstrijski OMV to počne še danes. Vezano je tudi na Ruse z dolgoročno dobavno pogodbo. Razmerje med PPD in Gazpromom so posebej omembe vredni iz enega razloga. In to nima veze s plinom.

Lastnik PPD Vujnovac, hrvaški tajkun z menda odličnimi političnimi povezavami, je tik pred poslovnim udarom. V prihodnjih dneh enega od njegovih družbe bi lahko pridobile večinski delež v eni najpomembnejših velikih korporacij na Balkanu. Zanimivo je, če bo dolgoletnemu partnerju Gazproma uspelo, mu bo to v veliki meri ravno zaradi razširjenih očitkov zanjegovega glavnega tekmeca, da ima pretesne povezave z Rusijo.

Investitor iz Dubaja

Ime mu je Saif Alketbi, je investitor iz Dubaja in je – po poročilih – povezan s tamkajšnjo vladajočo družino. Na sceno je Alketbi prišel konec oktobra 2022, ko je hrvaška skupina
“Fortenova”  nujno potreboval velikega investitorja. Fortenova je bila prej znana kot “Agrokor” in deluje kot proizvajalec hrane in trgovec na drobno v več državah na jugovzhodu Evrope. Z več kot 45.000 zaposlenimi je Fortenova največji zasebni delodajalec v regiji. Verigi supermarketov “Konzum” in “Mercator” sta tudi del te grupe.

V preteklosti je bila ruska Sberbank največji delničar Fortenove. Ko je EU lani uvedla sankcije proti banki Sberbank, ki je pod nadzorom Kremlja do konca oktobra 2022 najti kupca za svoj 42,5-odstotni delež. Sprva vmešalo naj bi se več pokojninskih skladov. Vendar je ta posel nekaj propadel dni pred iztekom roka. Alketbi je v zelo kratkem času vskočil in prevzel ruski holding SBK ART, v katerem je Sberbank parkirala svoje delnice Fortenove.

Alketbi je odštel 400 milijonov evrov, pri čemer je nakup financiral prek Gazprombank – menda z obrazložitvijo, da je že tako premalo časa za izvedbo čezmejnega denarnega toka iz
Dubaja v Moskvo. Sberbank bi se torej morala bati, da denarja ne bo prejela v predvidenem roku. V tem primeru bi bil denar verjetno zamrznjen.

Grozi delna razlastitev

Vendar dejstvo, da denar iz Emiratov ni stekel v Sberbank za nakup je očitno služil kot argument hrvaški vladi, da si prizadeva za uvrstitev SBK ART na seznam sankcij EU. Z
uspehom: sankcije so bile uvedene le nekaj ruskim holdingom tednov po prevzemu s strani Alketbija. Ustrezna uredba EU določa: "Sberbank ohranja učinkovit nadzor nad SBK ART LLC, ne glede na domnevni prenos svojih delnic na poslovneža v Združenih arabskih državah Emirates." Alketbi pa je na drugi strani vedno zanikal, da je zgolj frontman ruskih interesov.

Pravzaprav mu zdaj grozi nekakšna delna razlastitev. Jutri, v torek, se bo na seji delničarjev odločalo o zelo pomembni spremembi lastniške strukture. Prizorišče dogajanja bo Nizozemska, kjer je sedež holdina skupine. Cilj seje je zamzniti in s tem istisniti sankcionirane delničarje med katerimi je tudi SBK Art in ruska VTB banka, ki je prav tako delničar skupine.

Cilj aktivnosti je prenesti lastniptvo Fortenove na novo nizozemsko poslovno strukturo kod del scenarija prodaje, s čimer bodo kot izgleda na eleganten način razlastninili tudi Alketbija,ki verjetno ne bo nikoli več videl večjega dela 400-tih milijonov evrov

Družba Vujnovac bo verjetno pridobila večinski delež

Na drugi strani je veliki zmagovalec prestrukturiranja, ki je odločno namenom, da se znebijo sankcioniranih delničarjev, bo verjetno Gazpromov dolgoletni partner Vujnovca. Malteško podjetje “Open Pass”, v katerem ima večinski delež, je največji nesankcionirani delničar Fortenove. Predvidevamo, da bo družba Vujnovac zdaj pridobila večinski delež v Fortenovi.

Open Pass je celo napovedal, da bo financiral celotno transakcijo, razen če se vsi delničarji ne bi strinjali. Alketbi tega verjetno ne bo sprejel mirno in bo sprožil vse potrebne pravne postopke. Zanimivo bo videti, o kateri zadevi bo najprej odločeno: o zadevi Fortenova ali o Primer Gazprom pred arbitražnim sodiščem na Dunaju. V vsakem primeru je v obeh primerih v igri veliko denarja.

Povzeto po objavi:
Stefan Melichar, The investigative and business journalist is a member of the International
Consortium of Investigative Journalists (ICIJ).