(VIDEO) Janševi “naskočili” Pirc Musarjevo, ki je v svojem govoru dejala, da bomo morali “v prihodnje začeti živeti drugače, imeti manj, a bolje,” sama pa zahteva večjo plačo – TOPNEWS.si

(VIDEO) Janševi “naskočili” Pirc Musarjevo, ki je v svojem govoru dejala, da bomo morali “v prihodnje začeti živeti drugače, imeti manj, a bolje,” sama pa zahteva večjo plačo

13. decembra 2023
(VIDEO) Janševi “naskočili” Pirc Musarjevo, ki je v svojem govoru dejala, da bomo morali “v prihodnje začeti živeti drugače, imeti manj, a bolje,” sama pa zahteva večjo plačo

Koalicija pozdravlja nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v DZ, v katerem je po njihovi oceni izpostavila ključne teme za Slovenijo, predvsem podnebne spremembe. Poziv k premišljenim zakonodajnim postopkom razumejo kot konstruktivno kritiko, zatrjujejo. V opoziciji so medtem pogrešali poziv h konkretnim ukrepom za obvladovanje migracij.

Predsednica republike Pirc Musar je namreč danes ob začetku redne decembrske seje DZ prvič na lastno pobudo nagovorila poslance.

V skoraj uro dolgem nagovoru, v katerem je med drugim izpostavila ključne izzive za Slovenijo, v koaliciji prepoznavajo prioritete vlade Roberta Goloba. Premirje v Gazi, socialna država, premagovanje revščine, krepitev zdravstvenega sistema so ključni cilji koalicije, je poudarila poslanka in podpredsednica SD Meira Hot.

V odzivih na govor so sicer v koalicijskih strankah pozdravili predvsem poziv k spopadanju s podnebnimi spremembami. Gre za izzive, ki jih ministrstva že naslavljajo, je zatrdila poslanka in podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat. “Ne moremo več čakati, treba je delati sedaj, potrebujemo konkretne rešitve,” je izpostavila Hot. Spomnila je, da je v ta namen vlada ustanovila tudi samostojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. “Danes se moramo ukvarjati, kakšne korake bomo naredili, da v prihodnosti naš planet sploh bo,” je poudarila tudi koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

V opozorilu predsednice o nujni transparentnosti procesov odločanja, premišljenih zakonodajnih postopkih namesto rokohitrskega sprejemanja zakonov, ki ustvarja pravno negotovost in zmedo, koalicija vidi konstruktivno kritiko. “Vedno je treba balansirati med učinkovitostjo, ljudje potrebujejo hitre rešitve, na področju zdravstva in popoplavne obnove se pričakuje interventno sprejemanje zadev. Zakone pa analiziramo in po potrebi popravimo,” je zatrdila Žibrat.

Hot je zatrdila, da kot stranka, ki vodi gospodarski resor razumejo tudi kritiko o nujnosti predvidljivega gospodarskega okolja. V Levici, kjer imajo sicer diametralno nasprotna stališča o članstvu Slovenije v Natu, pa po besedah Vrečko kljub temu podpirajo stališče predsednice o krepitvi proračuna za obrambo na postavkah civilne zaščite.

Bolj kritični so medtem v opozicijskih SDS in NSi. V prvi so nagovor predsednice označili za mestoma kontradiktoren. Po besedah poslanca Andreja Hoivika predsednica prepoznava pomen članstva v Natu in varnost Slovenije, hkrati pa je “kritično naslovila tiste, ki problematiziramo nezakonite migracije, in to označila za nabiranje političnih točk, kar v naši poslanski skupini obsojamo”.

V uredništvu 24ur.com so včeraj objavili vsebino dopisa, ki ga je predstojnik urada predsednice republike Uroš Krek konec novembra naslovil na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je takrat opravljal delo ministra za javno upravo.
V njem se sprašuje “o resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju”, ki nalaga, da funkcionarjem – torej tudi Nataši Pirc Musar – ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Tako kot že njen predhodnik Borut Pahor, ki se je pred dobrim desetletjem pritožil, da s 3000 evri težko preživi mesec, je s svojo plačo, kot kaže, nezadovoljna tudi aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. V njenem uradu menijo, da bi ji morali pripadati določeni dodatki, ki jih kot funkcionarka nima.

Iz urada predsednice republike so novembra ministrstvu za javno upravo poslali dopis, v katerem so predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem zavračajo navedbe, da si predsednica republike želi višje plačilo. Na ministrstvu predloge zavračajo, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti.

Generalni sekretar urada predsednice republike Uroš Krek je v dopisu ministrstvu za javno upravo predlagal spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih bi javnim uslužbencem in funkcionarjem pripadal dodatek za delovno dobo, specializacijo, če ta ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dvojezičnost, manj ugodne delovne pogoje, nevarnost in posebne obremenitve ter delo v manj ugodnem času.

Po njegovih navedbah iz dopisa, ki so ga medijem danes posredovali tudi iz urada predsednice republike, je neupravičeno, da trenutno določena višina plač funkcionarjev ne odraža plačila za njihovo dejansko opravljeno delo. “Predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje ‘delo’ ob izvrševanju svojih funkcij opravljajo preko vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo določa zakon o delovnih razmerjih in zato ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila,” je v dopisu zapisal Krek.

Ustavno sodišče je sicer junija letos ob presoji sodniških plač ugotovilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določajo, da funkcionarjem ne pripadajo dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, razen dodatka za delovno dobo, skladni z ustavo. A ne glede na to določbo zakon pravosodnim funkcionarjem vseeno priznava določene dodatke. Medtem ko nekateri funkcionarji, tudi predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu niso upravičeni do nobenega dodatka, piše v dopisu.

Po mnenju Kreka gre pri tem za urejanje enakih pravnih položajev funkcionarjev na različne načine, kar pa ne more biti ustavno skladno. Ocenjuje, da tako ni mogoče utemeljiti dopustnost razlikovanja med sodniki in državnimi tožilci ter ostalimi funkcionarji v državnih organih, ki so tako postavljeni v neenak oz. manj ugoden položaj.

O dopisu je sicer danes prvi poročal portal 24ur.com, ki je ob tem navajal, da je predsednica republike nezadovoljna s svojo plačo. V predsedničinem uradu te navedbe zanikajo.

V odzivu so poudarili, da predsednica republike ni nikoli trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo oz. da želi višje plačilo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev. Znova so spomnili tudi na odločbo ustavnega sodišča junija letos, ki je poudarilo, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost.

“Bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcionarjev različnih vej oblasti namreč lahko pomenijo neskladje z načelom delitve oblasti,” so zapisali v uradu. Ob tem so spomnili, da je predsednica republike že večkrat javno opozorila, da je reforma plač v javnem sektorju nujna, saj zaradi podrtih plačnih razmerij prihaja do negativne selekcije pri najodgovornejših funkcijah v javnem sektorju ter se zavzela za ustrezno ureditev pogojev za najnižje plačne skupine v javnem sektorju.

V predsedničinem uradu kot zanimivo označujejo, da odgovora ministrstva do danes niso prejeli, je pa dopis vseeno na dan predsedničinega nagovora DZ našel pot v medije. “Predsednica republike bo na takšna nesorazmerja opozarjala še naprej, čeprav se zaveda, da bodo takšne teme politično zlorabljene za njeno diskreditacijo,” so še zapisali v uradu.

Medtem so danes na dopis odgovorili tudi na ministrstvu za javno upravo. Zapisali so, da se zavedajo problematike trenutne ureditve plačnega sistema javnega sektorja ter da je ustreznost razmerij tako med samimi funkcionarji kot tudi v razmerju do ostalih javnih uslužbencev predmet presoje v okviru reforme plačnega sistema.

Strinjajo se, da je treba proučiti ustreznost vrednotenja dela funkcionarjev, a opozorili, da so funkcionarji osebe, ki mandat pridobijo bodisi s splošnimi volitvami bodisi z imenovanjem, zato ne morejo biti primerljivi z javnimi uslužbenci. Ne gre namreč za razmerje med delodajalcem in delavcem, temveč za izvrševanje mandata, ki ni vezano na delovni čas, so zapisali na ministrstvu in zavrnili v dopisu predlagane spremembe.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je pozdravila današnji nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v DZ. Sama je v sporočilih predsednice prepoznala zaskrbljenost nad svetom, v katerem živimo, a tudi spodbudo, da državo, ki jo imamo, naredimo boljšo, je v izjavi za medije dejala Klakočar Zupančič.

V skoraj uro dolgem nagovoru je bilo po oceni Klakočar Zupančič slišati kar nekaj ključnih tem za prihodnost Slovenije, a meni, da je prav, da o slednjih večkrat slišijo tako poslanci kot tudi državljani.

Kot še posebej pomembno je ob tem ocenila, da je Pirc Musar v nagovoru izpostavila spreminjajoč se svet, okolje, podnebne spremembe, segrevanje planeta in še posebej Slovenijo. “To so klici k temu, da se zbudimo. Seveda si nihče ne želi, da bi bilo njegovo življenje manj kakovostno, drugačno, a kot sem tudi razumela predsedničino sporočilo, se bomo morali temu prilagoditi in hkrati delati na tem, da bo svet ostal prijazen, zdrav za naše potomce,” je poudarila Klakočar Zupančič.

Ob tem je v odgovoru na novinarsko vprašanje še zatrdila, da v odsotnosti premierja Roberta Goloba na seji DZ ni političnega sporočila, saj je zadržan zaradi drugih delovnih obveznosti. So se pa seje udeležili drugi predstavniki vlade, je še dodala predsednica DZ. Golob se sicer danes mudi v Parizu na obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, s katerim sta se srečala pred drevišnjim vrhom EU-Zahodni Balkan in vrhom EU, ki se bo začel v četrtek in na katerem bo ena od osrednjih tem širitev unije.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.