“Nekatere države nas prehitevajo na mednarodni lestvici percepcije korupcije, stagniramo” – predsednik KPK Robert Šumi pozval k odgovornosti vseh v družbi za učinkovito preprečevanje korupcije

Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji je predsednik KPK Robert Šumi pozval k odgovornosti vseh v družbi za učinkovito preprečevanje korupcije in krepitev integritete. V iztekajočem se tednu so na KPK pripravili več dogodkov, na torkovi okrogli mizi so izpostavili vlogo prijaviteljev kot ključnih akterjev integritete družbe.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je na petkovi novinarski konferenci dejal, da z napredkom na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji v zadnjem desetletju ne moremo biti zadovoljni. “Nekatere države nas prehitevajo na mednarodni lestvici percepcije korupcije, stagniramo in ne bo presenečenje, če bomo tudi naslednje leto obstali na mestu ali zdrsnili še nižje,” je ocenil.

Za namen preprečevanja korupcije je bila sicer po njegovih besedah ustanovljena KPK, toda “odgovornost za stanje, v kakršnem smo, je odgovornost vseh nas”. K temu lahko posameznik prispeva s svojim poštenim ravnanjem in tudi tako, da ko zazna nepravilnosti pri drugih, ne zamiži in skomigne z rameni, ampak o nepravilnostih spregovori, je poudaril.

Ob tem so na novinarski konferenci predstavili nov preventivni projekt Ambasadorji integritete, v katerem sodelujejo slovenski športniki, ki so v promocijskih videih spregovorili o pomenu integritete in o poštenem načinu doseganja rezultatov.

Kot je poudaril Šumi, uspešno preprečevanje korupcije krepi pravno državo in mir, povečuje varnost in spodbuja razvoj družbe ter prinaša dobrobit za vse. “V Sloveniji žal ne moremo biti zadovoljni z napredkom v zadnjih desetletjih, niti v zadnjem letu. Nekatere države nas prehitevajo na mednarodni lestvici percepcije korupcije, stagniramo in ne bo presenečenje, če bomo tudi naslednje leto obstali na mestu ali zdrsnili še nižje,” je ocenil.

Po njegovih besedah je afer v medijih veliko, “a prevečkrat ostanejo nerazčiščene, s senco dvoma nad delom organov ali pa epilog pride mnogo prepozno”. Za namen preprečevanja korupcije je bila sicer ustanovljena KPK, toda “odgovornost za stanje, v kakršnem smo, je odgovornost vseh nas,” je prepričan Šumi. K temu lahko posameznik prispeva s svojim poštenim ravnanjem in tudi tako, da ko zazna nepravilnosti pri drugih, ne zamiži in skomigne z rameni, ampak o nepravilnostih spregovori. Navedel je še, da letos uveljavljeni zakon o zaščiti prijaviteljev pri tem zagotavlja dodatne zaščitne ukrepe.

Glede dela komisije je med drugim dejal, da se profesionalizira na vseh ravneh, kar da se pozna tudi pri rezultatih dela. “Obravnavamo vse več pomembnih, odmevnih zadev, ki jih praviloma končamo s pravnomočnimi ugotovitvami,” je dejal. Po njegovih besedah izvajajo tudi vrsto usposabljanj ter prejemajo vse več relevantnih in kakovostnih prijav, ki kažejo na rast zaupanja v njihovo delo. Omenil je tudi pripravo nove resolucije o preprečevanju korupcije, za katero upa, da jo bosta vlada in DZ čim prej obravnavala.

Za napredek in še bolj učinkovito delo KPK pa so po Šumijevih besedah nujne tudi zakonske spremembe. Želijo si denimo, da bi bili odzivi na njihova priporočila za odpravljanje korupcijskih tveganj organom javnega sektorja obvezni. Zaradi stanja politične kulture pri nas bi bile nujne dodatne sankcije za kršitev integritete, potrebne so tudi spremembe pri zakonski ureditvi področij premoženjskega stanja, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, lobiranja, nezdružljivosti funkcij, je naštel.

Pojasnil je, da so se tudi letos na KPK soočali s številnimi kritikami svojega dela, “tudi jasnimi ali bolj prikritimi namigi k naši ukinitvi”. “Dejstvo je, da bolje ko delamo, bolj smo moteči za določene posameznike,” je dejal. Poudaril je, da na končne odločitve komisije ne vpliva nihče od zunaj, da odločitve sprejema tričlanski senat na podlagi predlogov strokovnih služb. “Ker se v naših obravnavah pogosto znajdejo prav posamezniki, ki zasedajo najpomembnejše položaje v državi, so prav ti nemalokrat naši največji kritiki,” ugotavlja Šumi. Vsi ti primeri po njegovih besedah “kažejo, da se prav najbolj odgovorni v slovenski družbi pogosto ne zavedajo svoje odgovornosti”.

Ob tem so na novinarski konferenci predstavili nov preventivni projekt Ambasadorji integritete, s katerim želijo sporočilo o pomenu integritete predati najširšemu krogu ljudi. Tako so posneli promocijske videe, v katerih športniki Ilka Štuhec, Žiga Jelar in Matjaž Kek spregovorijo o pomenu integritete in o poštenem načinu doseganja rezultatov. Kot je pojasnila vodja projekta Anja Kampuš, želijo s projektom tematiko integritete približati mladim in širši javnosti ter morda vzbuditi tudi premisleke o tem, kaj je prav in kako lahko vsak od nas s svojim odgovornim ravnanjem prispeva k boljši družbi.

V okviru preventivne dejavnosti so predstavili tudi projekt krepitve integritete v osnovni šoli, ki ga že tretje leto izvajajo skupaj z zavodom za šolstvo in o katerem so spregovorili na četrtkovem posvetu. Cilj projekta je sistematično skozi vzgojno-izobraževalni sistem skrbeti za krepitev integritete otrok, učiteljev in ravnateljev. Šumi verjame, da bodo na ta način prispevali k temu, da bodo v prihodnje vodilna mesta v družbi zasedali posamezniki z večjim zavedanjem, kaj pomeni delovanje v dobro vseh. Projekt bodo prihodnji teden predstavili tudi na konferenci držav podpisnic konvencije ZN proti korupciji.

Na novinarsko vprašanje o stanju korupcije v zdravstvu je Šumi odgovoril, da je KPK od leta 2005 dala že več priporočil o tem, kako preprečiti slabe prakse v zdravstvu. Analizo, ki so jo poleti predstavili javnosti, so prejšnji teden predstavili tudi na strateškem svetu za zdravstvo, prav tako priporočila, ki so jih posredovali ministrstvu za zdravje in vladi, o tem, kaj je treba postoriti, da se bodo postopki v zdravstvu na področju javnega naročanja lahko izboljšali in se bo v nepoštene prakse odlilo manj denarja.

Po Šumijevih ocenah je veliko korupcijsko tveganje tudi popoplavna sanacija, ob tem je omenil priporočila, ki so jih identificirali v času covida-19 in bi jih morali upoštevati tudi sedaj. Policija pa je v okviru tedna preprečevanja korupcije pripravila okroglo mizo o korupcijskih tveganjih pri izvajanju ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.

Že v četrtek so na posvetu, ki so ga pripravili v sodelovanju z zavodom za šolstvo, predstavili tudi projekt krepitve integritete v osnovni šoli, ki ga izvajajo tretje leto. Cilj projekta je sistematično skozi vzgojno-izobraževalni sistem skrbeti za krepitev integritete otrok, učiteljev in vodstvenih delavcev v šolah.

Med dogodki, ki so jih pripravili v iztekajočem se tednu preprečevanja korupcije je bil osrednji dogodek torkova okrogla miza, na kateri so izpostavili vlogo prijaviteljev kot ključnih akterjev integritetne družbe in njihov pomen pri odkrivanju kršitev integritete. Med drugim so spregovorili tudi o pomenu in rešitvah zakona o zaščiti prijaviteljev ter njegovem uveljavljanje v praksi.

Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan boja proti korupciji razglasila 9. december. To je dan, na katerega je bila leta 2003 v Meridi v Mehiki podpisana konvencija Združenih narodov proti korupciji, v kateri so glavni poudarki ukrepi za preprečevanja korupcije v zasebnem in javnem sektorju, dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.