Izbranca Roberta Goloba za ministra dobila zeleno luč pristojnih odborov
kandidat za ministra za naravne vire in prostor Jože Novak je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Med glavnimi cilji je izpostavil izboljšanje upravljanja voda in odpornosti na podnebne spremembe.
Janez Žakelj (NSi) je od Novaka želel predstavitev konkretnih ukrepov, ki jih bo država pri sanaciji izvedla najprej. Novak mu je odgovoril, da je to odvisno od posameznega primera, v vseh primerih pa si je treba po njegovih besedah prizadevati za sanacijo, ki bo vključevala tudi nekatere dolgoročnejše rešitve. “Ukrepi morajo biti zato premišljeni in osnovani na predlogih stroke,” je poudaril.
Strinja se, da z delom koncesionarjev pri urejanju vodotokov niso bili vedno zadovoljni, ne glede na vse pa ne morejo vseh pristojnosti prenesti na občine, je odgovoril poslancu SDS Jožefu Jelenu. “Država in občine morajo sodelovati,” je dejal. Dopušča možnost tako izboljšanja koncesionarskega modela kot vzpostavitve povsem novega. Za urejanje vodotokov sicer pričakuje 30 odstotkov več finančnih sredstev.
Priznal je, da so bila nekatera dovoljenja za gradnjo na poplavno ogroženih območjih nespametna. “Do vode se bomo morali začeti obnašati bolj spoštljivo in ji dati dovolj prostora,” je poudaril. Vsi tovrstni ukrepi so po njegovih besedah pomembni tudi z vidika krepitve odpornosti na podnebne spremembe, pri katerih pa ne gre pozabiti, da bo težava tudi vse večja vročina.
Danijel Krivec (SDS) je opozoril, da so izgovor za neukrepanje pogosto evropski predpisi. Novak mu je odvrnil, da se nekaterih predpisov ne tolmači pravilno, nekateri postopki pa se po nepotrebnem ponavljajo. “Težava je tudi izogibanje sprejemanju odločitev,” je dejal in se zavzel za jasnejšo opredelitev odgovornosti. Ob tem je opozoril na pomanjkanje strokovnjakov na tehničnih področjih.
Tatjano Greif (Levica) je zanimalo Novakovo stališče o projektih, kot so načrtovane vetrne elektrarne na Pohorju, ki jim nasprotuje celotna lokalna skupnost. Napovedal je, da bodo postopek v primeru teh elektrarn izpeljali do konca, razpleta pa v tej fazi ni mogoče napovedati.
Poslanci so Novakove načrte in ambicije večinoma pozdravili, izpostavili so tudi njegove številne delovne izkušnje. Vendar se je doslej praviloma vedno izkazalo, da je izvedba tudi najboljših načrtov zaradi več dejavnikov zelo zahtevna, je izpostavil Bojan Podkrajšek (SDS). V opoziciji so po njegovih besedah pripravljeni sodelovati pri sprejemanju dobrih rešitev, a bodo obenem podrobno spremljali uresničevanje obljub.
Novak o konkretnih imenih državnih sekretarjev še ni želel govoriti. Kot je dejal v izjavi za medije po seji, je eden od sekretarjev predviden za področje prostora in narave, drugi pa za vode. “Pri vodah bomo poiskali nekoga, ki bo s svojim menedžerskim znanjem znal pomagati ekipam, da bo upravljanje hitrejše. Pri prostoru in naravi pa bomo morali znati karseda dobro koordinirati sicer zelo zdesetkane, vendar dobre ekipe na direktoratih za prostor in za naravo,” je povedal.
DZ bo o imenovanju Novaka in kandidata za ministra za javno upravo Franca Propsa, ki je danes prav tako prejel zeleno luč pristojnega odbora, odločal predvidoma na izredni seji v četrtek, ki pa jo mora kolegij predsednice DZ še sklicati.
Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je s svojo predstavitvijo prepričal odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kot ustrezno jo je ocenilo devet članov odbora, kot neustrezno pa šest. Med prednostnimi nalogami je naštel urejanje plač v javnem sektorju, izboljšanje delovnih pogojev in ohranjanje kadrov.
Delo resorja je ocenil kot dobro. “Prepričan sem, da bomo dobro nadaljevali delo, ki je bilo s strani moje predhodnice resno in dobro vodeno,” je dodal.
V predstavitvi je Props med drugim poudaril, da je treba javnim uslužbencem zagotoviti dobre pogoje dela in jim ponuditi konkurenčno plačilo. “Glede na to, da v javni upravi trenutno slabih 15 odstotkov zaposlenih prejema minimalno plačo, nam mora biti vsem jasno, da moramo na tem področju nekaj spremeniti,” je poudaril.
Več članov odbora ga je nato spraševalo o pogajanjih s sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Props je izrazil prepričanje, da se obe strani – tako sindikalna kot vladna – zavedata svoje odgovornosti in bodo uspeli v tem delu priti do konsenza.
Podrobneje svojih stališč v tem delu ni pojasnjeval. Dejal je le, da pogajalski proces teče in znotraj teh pogajanj so določene stvari že usklajene. “Prav je, da pustimo, da se postopek zaključi, in bomo potem lažje govorili o stvareh, ki bodo izpogajane,” je dodal.
Sicer pa meni, da bi morali imeti možnost dobre zaposlene nagraditi, slabe pa spodbuditi k temu, da bodo boljše delali. V sistem je treba pripeljati motivacijske ukrepe, ki bodo hkrati zagotavljali, da bodo tisti, ki ponujajo servis javnega sektorja, bolj učinkoviti.
Kar zadeva ustanovitev pokrajin, ki sicer ni na njegovi prednostni listi, je Props pojasnil, da se je treba najprej dogovoriti, katere naloge bodo nanje prenesene z občin ali države, ter najti vir financiranja. Če bo za ustanovitev konsenz dovolj širok, pa bo ministrstvo za javno upravo pri tem nudilo vso potrebno podporo.
Enako po njegovih besedah velja za morebitno reformo lokalne samouprave. Če bo takšno družbeno soglasje oz. politična odločitev s potrebno večino, bo ministrstvo temu sledilo. Je pa Props poudaril, da so občine pomemben del urejanja družbe. Rešitve, tudi glede vprašanj financiranja obveznih nalog občin z vidika razlik med njimi, namerava iskati v dialogu z združenji občin. Kot je zagotovil, bo “s sodelavci, ne glede na to, kolikokrat bo treba”, sedel s predstavniki občinskih združenj in poskušal doseči dogovor.
Upravnih enot ne namerava ukinjati, saj kot podaljšana roka države na lokalni ravni uporabnikom zagotavljajo storitve, ki jih mora država državljanom zagotavljati njim blizu. Je pa, tako Props, zaposlene v upravnih enotah treba razbremeniti nepotrebnih postopkov, kar bodo naslovili skozi predvidene spremembe zakona o upravnem postopku. Določene organizacijske spremembe pa bo prinesla tudi digitalizacija.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je pozdravila napoved revizije zakona o upravnem postopku. Kot je dejala, pa je v Propsovi predstavitvi pogrešala njegov pogled na vodenje sistemov, ki je po njenih besedah v javni upravi poleg pomanjkanja kadrov eden glavnih problemov.
Medtem pa je Anja Bah Žibert (SDS), ki je Propsa spraševala v zvezi s kanalom C0, izrazila upanje, da bo v tej zadevi podal zahtevo za nadzor oz. pojasnila in se bo pogledalo, “kaj se dogaja na ljubljanski upravni enoti”. Props je glede tega dejal, da je postopek, po katerem dela inšpekcija, znan; če se ga ne spoštuje, je treba zaščititi tistega, ki je bi oškodovan, znano pa je tudi, kakšen je način zaščite.