(VIDEO) “Čedalje več ljudi, ki nam kaj povedo, je vedno bolj prestrašenih tako, da se včasih dobivamo na zelo nenavadnih lokacijah” -Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič o “žvižgačih” na okrogli mizi KPK

Ugledni slovenskimi in tuji strokovnjaki so danes v City hotelu Ljubljana spregovorili o prijaviteljih – “žvizgačih”, njihovi zaščiti in novo sprejetim zakonom na tem področju ter njihovi ključni vlogi pri odkrivanju kršitev integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ob številnih drugih dogoskih v Tednu preprečevanja korupcije 2023 je KPK organiziral tudi okroglo mizo z naslovom : “Pomen prijaviteljev pri odkrivanju kršitev integritete.”    Na osrednjem dogodku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob tednu preprečevanja korupcije so izpostavili vlogo prijaviteljev kot ključnih akterjev integritetne družbe in njihov pomen pri odkrivanju kršitev integritete. Med drugim so izpostavili tudi pomen in rešitve zakona o zaščiti prijaviteljev ter njegovo uveljavljanje v praks

Sogovorniki so razpravljali o tem, katera ravnanja smo na Komisiji že opredelili kot kršitev integritete, izpostavili ključno vlogo prijavitelja pri odkrivanju in dokazovanju teh kršitev ter kakšne so in ali sploh obstajajo sankcije v primerih potrjenih kršitev integritete. Moderatorki Katji Mihelič Sušnik, vodji službe za nadzor na Komisiji, se bodo v razpravi pridružili mag. Žiga Debeljak (predsednik uprave SDH), mag. Irena Prijović (izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije), Erika Žnidaršič (novinarka in televizijska voditeljica na RTVS), mag. Nina Koželj (generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje), mag. Renata Kosec (županja Občine Domžale) in dr. Robert Šumi (predsednik Komisije).

Voditeljica okrogle mize, sicer pa vodja službe za nadzor na KPK Katja Mihelič Sušnik je uvodoma izpostavila, da so morali zavezanci v javnem in zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi – skupaj jih je več kot 2500 – v skladu z zakonom o zaščiti prijaviteljev do 23. maja vzpostaviti notranji sistem za prijavo kršitev in opraviti druge obveznosti v skladu z zakonom, med njimi tudi imenovati zaupnike.

Na vprašanje, če so zavezanci izpolnili svoje obveznosti, je predsednik KPK Robert Šumi odgovoril, da so izkušnje pozitivne. Koliko zavezancev obveznosti še ni izpolnilo, pa ni mogel povedati, saj KPK nadzora na terenu zaradi kadrovske omejenosti ne more izvajati. Bo pa komisija ob posameznih primerih prijav pogledala tudi, ali je zavezanec izpolnil omenjene obveznosti. Ob tem je dodal, da so zavezanci komisijo opozorili, da zakon ne predvideva zaščite za zaupnike.

Zakonske obveze, tudi določitev zaupnika, so že izpolnili na Občini Domžale, je poudarila županja Renata Kosec. Doslej še niso prejeli prijave kršitev. “Vprašanje je, ali si sodelavci sploh upajo prijaviti. Verjamem da so kakšne napake,” je dejala. Zato je napovedala, da bo vodstvo občine zaposlenim še večkrat pojasnilo, da je prav, da nepravilnosti prijavijo in da bodo ob tem tudi zaščiteni.

Generalna direktorica direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje Nina Koželj je dejala, da je treba zakonu o zaščiti prijaviteljev najprej pustiti, da zaživi, kasneje pa bodo še priložnosti za izboljšavo. Izpostavila je, da so vanj vključili tudi določbo, da se tudi anonimne prijave obravnavajo po tem zakonu, čeprav evropska direktiva to prepušča državam EU. Prejeli so namreč enotne odzive, da je Slovenija država, kjer anonimne prijave igrajo veliko vlogo.

Izkušnjo s prijavo nepravilnosti, sicer v času, ko zakon še ni bil v veljavi, je predstavila izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović. Kot prva nadzornica Uradnega lista je namreč Prijović prejela klic takratnega generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja, ki je izrazil pričakovanje, da bo na razpisu za direktorja Uradnega lista izbran Igor Šoltes. KPK je v postopku ugotovila, da je bilo Kraljevo ravnanje neetično in da predstavlja kršitev integritete.

Kot pomembno novost v zakonu o zaščiti prijaviteljev je Prijović danes izpostavila ureditev, po kateri je tudi Slovenski državni holding (SDH) postal organ za zunanjo prijavo. Od njene prijave nepravilnosti je bilo po njeni oceni veliko energije vložene v izobraževanje o tem, kaj pomeni prijava in kakšne so posledice razkritja, sama pa v času prijave sploh ni razumela, da je žvižgačka. Tudi združenje nadzornikov je kasneje s pomočjo KPK pripravilo protokol za ravnanje nadzornikov v takih primerih, je poudarila.

Je pa opozorila, da je bila po prijavi pritiska deležna velike medijske pozornosti, tudi številnih dvomov, sumničavosti do njene prijave, pa tudi medijskih napadov. Podobno je izpostavila tudi novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija Erika Žnidaršič. Tudi sama ima izkušnje, da so bili tisti, ki so se v takšnih primerih javno razkrili, deležni velikega pogroma in blatenja na družbenih omrežjih. To za morebitne bodoče prijavitelje ni vzpodbudno, je opozorila.

Poudarila je tudi, da raste število anonimnih prijav, ki jih dobivajo novinarji, saj se posamezniki vse bolj bojijo izpostaviti in kaj povedati uradno. Tako se včasih z virom informacij dogovorijo vsaj za zakrito izjavo. “Ko ocenimo, da je to pomembno zato, da potrdimo verodostojnost neke informacije,” je pojasnila.

“Moram pa reči, da v zadnjem obdobju čedalje več ljudi, ki nam kaj povedo, je vedno bolj prestrašenih- ne samo zdaj v tem kratkem časovnem obdobju, ampak nekaj zadnjih let to opažamo tako, da se včasih tudi dobivamo na zelo nenavadnih lokacijah. Te zgodbe so res podobne kriminalkam v zadnjem obdobju”.

Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak je dejal, da je holding postal ena od 24 institucij, ki je po zakonu o zaščiti prijaviteljev odgovorna za obravnavo zunanjih prijav. Temu so po njegovih besedah nemudoma prilagodili vse interne postopke in procese, tudi sami imenovali zaupnika in osebo za obravnavo zunanjih prijav. Zagotovili so različne prijavne poti – telefonsko številko, elektronsko pošto in portal.

Hkrati so družbam, kjer deleže države upravlja SDH, nudili podporo in svetovanje pri uveljavljanju določb zakona. Ocenjuje, da bo ta pozitivno prispeval k številu prijav.

V tem tednu poteka teden preprečevanja korupcije, ob katerem KPK organizira številne dogodke. Poleg današnjega osrednjega dogodka, na katerem so govorili o prijaviteljih kot ključnih akterjih integritetne družbe, bodo med drugim v petek pripravili novinarsko konferenco ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.

 

Prijavitelji so ključni za krepitev integritete in preprečevanje korupcije

Ljubljana, 5. 12. 2023 – Integriteta je neločljivo povezana s dobrovernimi prijavitelji nepravilnosti, prijavitelji pa so ključni pri odkrivanju kršitev integritete. Oboje pa je bistveno za uspešno preprečevanje korupcije, je bilo ključno sporočilo današnjega osrednjega dogodka Tedna preprečevanja korupcije v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije. »Ker je integriteta predpogoj za zaupanje, vodenje z dobrim zgledom in pristno zaščito prijaviteljev, je ključno, da ni zgolj standard v zakonu, ampak da to postane tudi v praksi,« je izpostavil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi.

Na dogodku Prijavitelji kot ključni akterji integritetne družbe so ugledni slovenski in tuji strokovnjaki spregovorili o prijaviteljih, njihovi zaščiti in zakonodaji, ki jo ureja, ter o ključni vlogi prijaviteljev pri odkrivanju kršitev integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V programu so sodelovali predsednik Komisije dr. Robert Šumi, vodja Centra za zaščito prijaviteljev Gregor Pirjevec, vodja službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik, strokovnjakinja z nizozemskega Urada za zaščito prijaviteljev Kristien Verbraeken, predsednica Transparency International Slovenia Neža Grasselli, predsednik uprave SDH mag. Žiga Debeljak, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije mag. Irena Prijović, novinarka in televizijska voditeljica na RTV Slovenija Erika Žnidaršič, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice Ministrstva za pravosodje mag. Nina Koželj in županja Občine Domžale mag. Renata Kosec.

V prvem delu dogodka je bil poudarek na prijaviteljih in njihovi zaščiti. Kristien Verbraeken je v spletnem predavanju izpostavila, da v vsaki organizaciji tako zaposleni, ki v največji meri prijavljajo kršitve, kot tudi vodstvo potrebujejo ustrezno usposabljanje o obravnavanju prijav, krepitvi integritete, spodbujanju kulture izražanja mnenj in vodenju z zgledom. »Visoka stopnja integritete na delovnem mestu ima številne pozitivne učinke,« je poudarila. Tudi Neža Grasselli je poudarila pomen ozaveščanja podjetij in organizacij o dodani vrednosti učinkovite prijavne poti, ki mora biti varna in mora zagotavljati anonimnost.

Brez zaupanja ni prijaviteljev

Še bolj so medsebojno povezanost integritete in prijaviteljev razčlenili sogovorniki okrogle mize, ki so bili enotni, da je izrednega pomena preventivno delo in kontinuirano ozaveščanje v delovnih organizacijah. Nina Koželj je dejala, da je za prve ocene učinkov Zakona o zaščiti prijaviteljev še prezgodaj, da pa je najbolj pomembno, kako se bo zakon uresničeval v praksi. Renata Kosec je povedala, da odkar so na občini vzpostavili notranjo prijavno pot, še niso prejeli nobene prijave: »To me skrbi. Naloga našega vodstva je jasno povedati, da je prav, da nepravilnosti prijavijo in da bodo pri tem zaščiteni. Morali bomo okrepiti zaupanje.«

Področje skladnosti in integritete ostaja eden osrednjih upravljavskih fokusov SDH, je dejal mag. Žiga Debeljak: »Še nadalje bomo krepili svetovalno vlogo SDH na področju skladnosti in integritete, organizirali izobraževanja za člane nadzornih svetov in uprav v sodelovanju s Komisijo, na srečanjih z družbami v našem upravljanju redno obravnavali teme s področja skladnosti, integritete in protikorupcijskega delovanja, v kadrovskih postopkih vrednotili in dosledno upoštevali vidik integritete, hkrati pa tudi ustrezno ukrepali v vseh primerih ugotovljenih kršitev na teh področjih.«

Da je ocenjevanje integritete posameznika najtežja naloga, je povedala mag. Irena Prijović, pri čemer so se sogovorniki dotaknili tudi posledic ugotovljenih kršitev integritete. »V Sloveniji funkcionarji ne prevzemajo odgovornosti, okrepiti moramo moralni kompas,« je izpostavila Erika Žnidaršič, ki meni, da vendarle vse več javnih objav o kršitvah znižuje toleranco javnosti do korupcije. Da je integriteta neločljivo povezana z odgovornostjo, je poudaril dr. Robert Šumi ter dodal, da prevzemanje odgovornosti vendarle še ni standard slovenske družbe. »Korupcija je bila in vedno bo prisotna v družbi, ampak vprašanje je, kako se družba odziva nanjo,« je zaključil.  

Številni dogodki Tedna preprečevanja korupcije 2023

V Tednu preprečevanja korupcije 2023 bodo ta teden sledili še trije dogodki, in sicer jutri Študentski dan, v četrtek dogodek Umeščanje integritete v šolski prostor ter v petek poslanica predsednika Komisije ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji in predstavitev projekta Ambasadorji integritete. Celoten program Tedna preprečevanja korupcije in posnetek današnjega dogodka je na voljo na tej spletni povezavi.