Po Janši Pahorja napadli še intelektualci iz Kučanovega kroga – Janez Janša in Milan Kučan združena, vendar le v kritiki Boruta Pahorja

Potem ko je z Borutom Pahorjem včeraj obračunal predsednik SDS Janez Janša, so se danes nad Pahorja spravili še intelektualci tako imenovane leve provenience. Lahko rečem, da je kritika Janše Pahorja utrdila na levi, saj glede na politično matrico v Sloveniji, ki deluje že od osamosvojitve, vsak napad z desne ali konkretno s strani Janeza Janše utrdi pozicijo politika na levi. Napadi z leve, predvsem iz kroga nekdanjega predsednika Milna Kučana, pa utrjujejo pozicijo Pahorja na desni oziroma pri desnih volivcih. Kako se bo zadeva zasukala na volilno nedeljo, ko bo kot pravijo vremenoslovci deževalo, je težko reči, vsekakor pa zadnja dejanja v predsedniški kampanji ne bodo ostala brez odziva, saj bodo volivci tako ali drugače dešifrirali sporočila z leve in desne za Pahorja.

Ali je Janez Janša vedel za akcijo 34-ih intelektualcev različnih akademskih profilov (sociologi, filozofi, zgodovinarji, antropologi, pravniki …), ki so podpisali javno pismo in v njem navedli argumente, zaradi katerih Borut Pahor ni primerna izbira za vnovičnega predsednika republike, je težko reči vsekakor pa jih je prehitel in s tem na nek način utrdil ali pa vsaj porinil Pahorja na levo. Po zadnjih anketah so namreč volilci desnih strank Pahorja jemali kot bolj verodostojnega kandidata desnice kot pa same kandidatke desnih strank. Vsaj sodeč po rezultatih javnega mnenja in po anlizi volivcev posameznih strank, kjer je Pahor dobival večjo podporo kot recimo Romana Tomc.

Če smo nekoliko cinični so Pahorja v zdanjih dveh dneh dvakrat obtežili najprej na desni, potem pa še na levi.

“Spodaj podpisani želimo izpolniti svojo državljansko in hkrati intelektualno dolžnost, zato javnosti pred predsedniškimi volitvami sporočamo naslednje: predsednik republike Borut Pahor si po našem globokem prepričanju ne zasluži ponovitve svojega mandata. S svojimi številnimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi je namreč prepoznavno nakazal, da mu ni mar za spoštljivo, pošteno in dostojanstveno opravljanje te najvišje funkcije v državi. S tem je institut predsednika države močno degradiral, ga dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum. Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam takšna izbira zdi celo škodljiva,” opozarjajo podpisniki, med katerimi so dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Slavko Splichal, dr. Božo Repe, dr. Ivan Kristan, dr. Jože Pirjevec, ddr. Rudi Rizman, dr.Milica Antić Gaber, dr. Vlado Miheljak, dr. Božidar Debenjak, dr. Maca Jogan, dr. Savin Jogan, dr. Srečo Dragoš, dr. Darja Zaviršek, dr. Niko Toš, dr. Vesna Leskošek, dr. Jana Rošker, dr. Darko Štrajn, dr. Renata Šribar, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marjan Šimenc, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Luka Omladič, dr. Miha Fošnarič, dr. Božidar Flajšman, dr. Vesna Mikolič, dr. Mitja Sardoč, dr. Zdenko Kodelja, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Rajko Muršič, dr. Rado Riha, dr. Peter Simonič, dr. Boštjan Nedoh in dr. Stane Saksida.

Podpisane in podpisani so prepričani, da si Slovenija za predsednico, predsednika zasluži osebo, ki svojega petletnega mandata ne bo v celoti posvetila permanentni volilni kampanji, “kar je g. Pahor celo prostodušno in brez trohice sramu priznal”; da je ponavljajoče se nedržavniško in nespoštljivo ravnanje na mestu predsednika s krčenjem na samopromocijski populizem s primesmi seksizma škandalozno po sebi in vodi do nevarnih družbenih in političnih posledic; ter da je povsem neokusno izmikanje dolžnostim, če predsednik odkrito priznava, da ne želi imeti mnenja o najtežjih notranjih ali mednarodnih političnih vprašanjih, in da ne bo komentiral dogodkov, ki med ljudmi porajajo različna mnenja in konflikt – za resnico se je pač treba boriti in ne oportuno umikati; še med drugim poudarjajo podpisniki, ki navajajo še več točk nestrinjanja z aktualnim predsednikom države.

“Na predsedniškem mestu pričakujemo osebo, ki ne bo instagram avtoriteta, ampak bo svoje naloge opravljala z intelektualno poštenostjo, s skrbjo za pravičnost in glede na ustavne dolžnosti zavzemanja za moralne vrednote, izoblikovanimi mnenji do najpomembnejših družbenih in političnih problemov, z jasnima odnosoma do resnice in zgodovine, ki se jima ne bo plehko izogibala z bežanjem v prazne populistične fraze,” še sporočajo podpisniki in dodajajo: “Naš namen nikakor ni, da bi državljanke in državljane napotili h glasovanju za določenega kandidata ali kandidatko, ker nikogar te vrste nimamo v mislih, želimo pa po svoji najboljši vednosti in vesti opozoriti, kakšne učinke lahko povzroči vnovični glas za sedanjega predsednika. Ker se zavedamo take možnosti, se podpisani in podpisane že vnaprej distanciramo od vseh poskusov osebnih sramotenj in asociacijskih teorij zarot, s katerimi utegne biti, po objavi tega stališča, napadena naša pravica do javno izraženega mnenja.”

Malo je namreč verjetno, da bi se pod pismo proti Pahorju podpisali nekateri prijatelji in somišljeniki nekdanjega predsednika Milana Kučana brez njegove vednosti, kot so recimo dr. Niko Toš, dr. Božo Repe, dr. Ivan Kristan, dr. Jože Pirjevec, dr. Vlado Miheljak, dr. Božidar Debenjak, dr. Maca Jogan, dr. Savin Jogan,…, saj gre za ljudi, ki ne skrivajo prijatelstva z nekdanjim predsednikom. Je pa presentljivo, da sta se v kritiki Boruta Pahoraj našla Janez Janša in posredno Milan Kučan preko svojega kroga ljudi.