O tem, kako je Alenka Bratušek strmoglavila Šrota…

Vzpon Alenke Bratušek v slovenski politiki je nedvomno povezan z zatonom ali bolje rečeno padcem Boška Šrota, pred leti predsednika uprave Pivovarne Laško d.d.. Pivovarna Laško takrat slovenski ponos, je imela pod svojim okriljem cvet podjetij in seveda trg. V ta krog so spadale Pivovarna Laško, Union, Fructal, Radenska ter še nekaj drugih pomembnih podjetij, predvsem pa in nenazadnje Mercator d.d., naše največje podjetje.

Pivovarna Laško in Pivovarna Union sta danes v nizozemski lasti, Radensko obvladujejo Čehi, Fructal se uči srbščine, Mercator pa v hrvaški lasti, ki še kraljuje na slovenskem trgu zaradi podpore ruskih bank. Alenka Bratušek sedi v slovenskem parlamentu, Boško Šrot pa v slovenskem zaporu.

V čem je Alenkin vzpon povezan s padcem Boška Šrota. Predstavili vam bomo zgodbo, ki je verjetno eden izmed kamenčkov v mozaiku vpletanja slovenske politike v gospodarstvo. Prikazuje nam način funkcioniranja slovenskih politikov. Gre pa takole… Infond Boška Šrota je pri bankah NKBM, NLB, PROBANKA in drugih zaprosil za podaljšanje kreditne linije za financiranje naložb. Po takrat veljavnih merilih vseh bank (katere okvir določila Banka Slovenije, takrat še pod vodstvom Marka Krajnca) bi ne smelo biti ovir za podaljšanje kreditov. V času obravnave vlog za podaljšanje kreditov so dobili nižji predstavniki bank (torej ne člani uprav ali nadzorniki) povabilo na finančno ministrstvo. Na njihovo začudenje jih je na Finančnem ministrstvu sprejel sam minister dr. Franc Križanič, ki je kraljeval na tem ministrstvu med leti 2008 in 2012, Alenka Bratušek pa je bila v tem času na istem ministrstvu med drugim direktorica Direktorata za proračun, dokler ni bila za svoje delo nagrajena s poslanskim mestom v Državnem zboru v letu 2011. Po uvodnem klepetu pri ministru o splošnih razmerah v gospodarstvu in bančništvu je na veliko presenečenje navzočih vstopila sedanja poslanka Alenka Bratušek in decidirano zahtevala, da se krediti Bošku Šrotu ne smejo podaljšati, sicer, da bodo posledice… In krediti se niso podaljšali in posledice so opisane zgoraj…… Skoraj nimamo več lastnika velikega slovenskega podjetja, ki bi imel slovenski potni list. Zgodba bi verjetno šla v pozabo, če bi ne prišla na dan ob preiskovanju »mahinacij« v slovenskem bančništvu in bila povedana v prostorih Nacionalnega preiskovalnega urada.