Dejan Verčič: “Gibanje Svoboda se je ujelo v negativno spiralo dogajanja, “vrtenja proti dnu”

Zmagovalcev aktualnih političnih afer ne gre iskati v DZ. Tam so zgolj večji in manjši poraženci, burno politično dogajanje komentira strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič. Gibanje Svoboda se je ujelo v negativno spiralo dogajanja, “vrtenja proti dnu” ne zna ustaviti, prvak stranke Robert Golob pa dogodke sam pretvarja v afere, še izpostavlja.

Vrenje na političnem parketu je namreč vrhunec doseglo minuli teden z izključitvijo poslanke Mojce Šetinc Pašek in svetovalca v kabinetu predsednice DZ Roberta Pavšiča iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda ter napovedjo premierja Goloba o možnosti rekonstrukcije vlade. Slednja je vnesla še dodatno napetost med koalicijske partnerje, v SD in Levici so izrazili nezadovoljstvo s koalicijskimi usklajevanji ter opozorili, da največja težava vlade ni nujno število ministrstev.

Ob tem je v zadnjih dneh odmevalo tudi pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo DZ. V opozicijskih SDS in NSi se medtem soočajo z očitki o domnevni povezanosti strank s sumi podkupovanja, kartelnega dogovarjanja in prirejanja javnih razpisov na Darsu.

Hkrati Golobova ministrska ekipa od začetka meseca ostaja nepopolnjena. Po izgubi premierjevega zaupanja sta najprej vladno ekipo zapustila minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in kmetijska ministrica Irena Šinko, po večdnevnem neuspešnem zavračanju očitkov o domnevno netransparentnem razporejanju sredstev nevladnim organizacijam ter visokih stroških službene poti v New York je odstopno izjavo podala še ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Strokovnjak za odnose z javnostmi in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Verčič je ocenil, da se je največja vladna stranka ujela v negativno spiralo dogodkov, ki jo vlečejo navzdol, stranka pa tega “vrtenja proti dnu” ne uspe ustaviti, temveč ga z lastnim ravnanjem še pospešuje. “Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob zase in za svojo stranko dogodke sam pretvarja v afere,” meni Verčič.

Kot dodaja, premierjevo odslavljanje sodelavcev brez potrebe spremljata surovost in čustvena otopelost. “Ni treba, da vsaka ločitev postane drama in da z nespoštovanjem iz bivšega partnerja delaš smrtnega sovražnika,” poudarja.

Hkrati opozarja, da vladni jezik v veliki meri soustvarja slab duh časa, pri čemer letijo tudi besede o potrebi po očiščenju in dezinfekciji državnega aparata. “To so besede, za katere smo mislili, da so ostale v prejšnjem stoletju. Že samo malo spodobnosti in uglajenosti bi koristilo vsem,” meni Verčič.

Kot ugotavlja, pa medtem največja opozicijska stranka SDS ob obtožbah, ki letijo nanjo, gleda skozi okno in se dela, da nič ne sliši. Pri tem se je NSi po njegovi oceni v aferi z Darsom znašla kot “kolateralna žrtev spopada med dvema največjima strankama in njunima paraobveščevalnima aparatoma”. “SD in Levica pa samo zmedeni stojita zraven in začudeni gledata, kaj se dogaja,” odzivanje koalicijskih partnerjev vidi Verčič.

Zmagovalcev na strankarskem parketu tako ne vidi, poraženci pa so tudi vsi državljani, saj aktualno dogajanje vodi v nadaljnjo razgradnjo zaupanja v državne institucije in strankarsko demokracijo, opozarja. Korist bi tako lahko imel le nekdo, ki bo šele v prihodnje stopil v politiko. Dokler se namreč ne bo ustavilo padanje zaupanja v znane obraze, je država obsojena na vedno nove, neznane obraze, pojasnjuje Verčič.

Tako ocenjuje, da je Gibanje Svoboda vrhunec v javnomnenjski podpori in zaupanju volivcev že doseglo in bo od dane točke šlo zgolj še navzdol. Na račun izgube vladajočih pa pridobiva SDS s sicer stabilno podporo. NSi in SD medtem po Verčičevi oceni manjka “politični eros”, ki bi jima omogočil preboj v času, ko se zdi vse mogoče. Levice pa verjetno v naslednjem sklicu državnega zbora ne bo več, še dodaja.