“Tisti minister, ki napoveduje cene elektrike” – Bojan Kumer minister za okolje, podnebje in energijo

Ne samo po mnenju analitikov, ampak tudi širše laične javnosti, je vlada Roberta Goloba politično in strokovno najmočnejša na področju energetike, kjer tako podporniki, kot tudi nasprotniki od koalicije in vlade pričakujemo največ. Glavni izvrševalec premjejeve vizije sedanjosti in prihodnosti energetike pa je Bojan Kumer, njegov bivši sodelavec, minister za okolje, podnebje in energijo.

Bojan Kumer je kot elektrotehnik, svojo kariero je začel v Elektro Celje, nato pa v podjetju GEN-I. Dvakrat je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije; prvič v letih 2013 in 2014 v času vlade Alenke Bratušek, drugič pa med letoma 2018 in 2020 v času vlade Marjana Šarca.

Ko je nastopila vlada Roberta Goloba je Bojan Kumer najprej postal minister za infrastrukturo. Po potrditvi sprememb zakona o vladi, ki predvideva ustanovitev novih ministrstev, na referendumu, je Bojan Kumer 3. januarja 2023 podal odstopno izjavo, da bi lahko zasedel mesto  novega ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na to funkcijo je bil izvoljen 24. januarja 2023.

Vojna v Ukrajini in energetska kriza je področje energetike, ki je bilo v zadnjih dveh letih izjemno problematično, zlasti na cenovnem področju in področju oskrbe hitro, postavila v ospredje. Energetike je vtkana v delo in življenje slehernega državljana, slehernega podjetja ali ustanove in je zato izjemno občutljivo. Energetska kriza pa je bila nenadna, zahtevna, na njo se ni dalo pripraviti zato so bili ukrepi hitri, morali so biti hitri, zato vedno “nepopolni” in bi lahko bili tudi zelo napačni.

To slednje se, na našo srečo, ni zgodilo, čeprav je bilo veliko kritik. Sedaj po koncu kritik vidimo, da je vztrajal pri rešitvah, da je slišal in poslušal energetske družbe in gospodarstvo ter predvsem ljudi, da je slišano uveljavljal tudi na evropskih tleh in so številne njegove predloge tudi upoštevali.

Treba je priznati, da smo lansko energetsko krizo z vsemi pozitivnimi ukrepi zelo dobro odgovorili na težave ter prebrodili krizo ne samo živi in zdravi, ampak res neverjetno gladko. Prebivalstvo skoraj ni čutilo posledic, podjetniški sektor pa navkljub težavam deluje dobro. Seveda si vsi želimo, da bi bila energija čim cenejša, najboljše bi bilo da bi bila brezplačna! Pa še takrat bi imeli posamezniki pripombe.

Na prvi pogled je vse enostavno, vendar ni. Energetska oskrba se tiče vsakega državljana, vsakega podjetja in je kompleksen evropski sistem, ki ga je treba usklajevati, iskati rešitve in nobena država ga ne more rešiti popolnoma sama.

Ni naključje, da je ob veliki naravni katastrofi – poplavah, po telefonskem pogovoru predsednika vlade Roberta Goloba s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen o posledicah hudih poplav in ujme predsednica Evropske komisije, v znak podpore, takoj obiskala Slovenijo. V Bruseljskih krogih namreč velja, da ko je na sejah Evropske komisije, tema v energetike, predsedniki vlad običajno obmolknejo, ne bomo rekli “zmrznejo” in prisluhnejo razpravi Goloba.

Če kje, gre vladi pod taktirko Roberta Goloba, predvsem pa ministrstvu in ministru Bojanu Kumru zasluga za opravljeno delo. Dokaz za to pa je, da je tak način dela zagotavljal Sloveniji stabilnost v največji možni meri, zelo nizke cene za ljudi in konkurenčne in dostopne cene za gospodarstvo.

Prav gotovo bo tudi akter sprememb, ki se v energetiki napovedujejo za jesen. Že septembra naj bi vlada tudi formalnopravno zaključila združevanje obeh obstoječih omrežnih operaterjev v enega samega. Tako bo narejen pomemben korak k močnemu kombiniranemu operaterju energetskega omrežja, ki bo zagotovo lažje uveljavljal zeleni prehod.

Vendar minister ni imel križem rok tudi, ko je bil v funkciji ministra za infrastrukturo. Pa tudi sedaj se ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ukvarja z ukrepi na področju varovanja in zaščite okolja, ukrepov za področje varovanje našega vsem skupnega podnebja ter ukrepov za povečanje uporabe javnega potniškega prometa – JPP.
Slednje, ukrepi za povečanje uporabe JPP, so še posebej pomembni in vedno do sedaj zapostavljeni in dobesedno pozabljeni. Vlada Roberta Goloba pa je prva najprej se sodobno in tudi pravilno reorganizirala, pravo na tem področju se kaže končno neko upanje. To področje je tako prvič v zgodovini SLO umeščeno v skupne podnebne politike. In tako je prav, saj nam narava skoraj vsak dan sporoča, da bi tako bilo moralo biti že zdavnaj. Po vzoru moderno organiziranih držav. Ukrepi JPP so horizontalni, naporni, nepopularni dostikrat, skratka, obsežni, zapleteni, zato namere Ministra Kumra po uveljavitvi maksimalne transparentnosti ter digitalizacije na vsem državnem prometu, zato da bo lahko končni uporabnik, torej mi, ljudje, uporabniki JPP lahko koristili koristi in dobrobiti vseh teh desetletje pričakovanih ukrepov. Gre pravzaprav zato, da povežemo vse možnosti prevoza, ga naredimo integralnega in dostopnega. To bo omogočilo tudi zmanjšanje preštevilnih osebnih prevozov z samo eno osebo v avtomobilu, kar večkrat povzroči prometni kaos in katastrofo. Na eni strani se v SLO pritožujemo nad “gužvo” na cestah, na drugem pa do sedaj nič, popolnoma nič ne naredimo oz. nismo naredili zato. Z zanimanjem in zaupanjem zremo, ali bo Vladi Roberta Goloba in ministru Kumru kot prvi uspelo.

Na tem področju je bilo sprejetih že nekaj ukrepov, katerim bodo sledili novi in novi, naj za konec navedemo samo nekatere. ukrepe, ki so bili sprejeti na področju javnega potniškega promet, ki so bili sprejeti v letu dni.
Sprejet je bil Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, s katerim so uredili pravno podlago za ustrezno načrtovanje in sofinanciranje ukrepov, ki spodbujajo JPP in trajnostno mobilnost.
Prav tako je bila ustanovljena posebno družba – Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Družba bo po prenosu pristojnosti lahko končno usklajevala vozne rede ter razvijala predvsem ti. taktični del JPP, ki je v SLO vedno bil zapostavljen. Strateški del pa ostane na pristojnem Ministrstvu.
Pripravljen in uspešno izveden je bil tudi novi razpisa za koncesije izvajanja medkrajevnega avtobusnega javnega potniškega prevoza. Po večkratnih neuspešnih poskusih ureditev vprašanja, ki dolga leta ni bil rešen in uskladitev koncesij s pravnim redom EU (uradni opomin) in s katerim se predvideva 20% povečanje obsega in kvalitete storitev. Razpis je uspešno zaključen in to je ogromen dosežek te vlade, ki je bil dejansko skrit vse do sedaj. Prehod na nove koncesije je predviden za leto 2024.

Prav tako so v tem času potekala številna večmesečna pogajanja s prevozniki zaradi uskladitve višine nadomestil za izvajanje koncesij z višjimi stroški. Spomnimo samo na večkratne grožnje s stavko, ki je bila bila uspešno preprečena zaradi, vzornega dialoga in napornih pogajanj, vendar ne na račun potnikov.

Uveden je bil tudi poseben produkt – Enotna vozovnica »Slovenija« po izredno dostopnih cenah. Bistvena sprememba je, da je pri vsaki vrsti vozovnice določena zgornja oziroma maksimalna cena vozovnice. Ko cena vozovnice glede na relacijo doseže maksimalno vrednost vozovnice, potnik pridobi vozovnico, ki omogoča potovanje na celotnem območju Slovenije – vozovnico »Slovenija«.

V pripravi je prenova sistema »Integrirani JPP« (enotna elektronska vozovnica in lažje prehajanje med primestnimi in mestnimi avtobusi in vlaki). Danes stroškovno neučinkovit in informacijsko neustrezen sistem z visokimi stroški za državni proračun ter brez možnosti za večji nadzor. Priprava in izvedba JN za strokovno podporo ter v letu 2024 še izvedba javnega razpisa za prenovo informacijskega sistema.

Ravno tako se končno uvaja »Mobility as a Service« (MaaS) – vzpostavljanje nacionalnega sistema za multimodalno mobilnost. Projekt poteka v sodelovanju in usklajevanju s SŽ, kjer je javni razpis že v teku.

Prav tako je minister za okolje, podnebje in energijo uredil še naprej sofinanciranje mobilnostnih projektov, ki po reorganizaciji ostajajo v pristojnosti MOPE (kolesarske in peš povezave v mestnih občinah, parkirnih hiš, obnovitev avtobusnih postaj, sistem za izposojo koles) v višini več kot 11 mio EUR.