(VIDEO) “Motivacijski govor šefice EK o stanju v Uniji” – Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson takole “kvačkala” med poslušanjem Ursule von der Leyen

To sredo je v Evropskem parlamentu potekala zadnja razprava o stanju Unije  pred volitvami prihodnje leto. Srečanje je vodila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen , a protagonist dogodka je bil na koncu nekdo drug. Evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson pa so ujeli med kvačkanjem , medtem ko je nemški voditelj nastopal pred omenjenima politikoma.

https://twitter.com/Europarl_SL/status/1701936416836530538

V svojem obsežnem govoru je Von der Leyen enega za drugim povzela dosežke , dosežene v teh letih na področjih, kot so okolje, obramba, enakost spolov ali vloga mladih, pa tudi plače ali gospodarstvo.

Ylva Julia Margareta Johansson je švedska političarka , ki od 1. decembra 2019 deluje kot evropska komisarka za notranje zadeve in švedska evropska komisarka v komisiji von der Leyen. Med govorom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v EU, si je je takole krajšala čas s “kvačkanjem” – pletenjem.

EU Home Affairs Commissioner @YlvaJohansson doing her knitting whilst listening to @vonderleyen giving her State of the Union address. #SOTEU #EPlenary pic.twitter.com/lowWX3E5BA

— Georg von Harrach (@georgvh) September 13, 2023

V svojem obsežnem govoru je Von der Leyen enega za drugim povzela dosežke , dosežene v teh letih na področjih, kot so okolje, obramba, enakost spolov ali vloga mladih, pa tudi plače ali gospodarstvo.

https://twitter.com/PeterZerjavicEU/status/1701906551580078387

V videoposnetku, ki so ga delili različni uporabniki družbenih omrežij, si lahko odlično ogledate, kako je evropski komisarka za notranje zadeve opravila to delo, medtem ko ste bili pozorni na predsedničine besede.

Ta trenutek je v samo nekaj minutah postal viralen in odzivi internetnih uporabnikov so bili v podporo političarki, češ da ta praksa pomaga “ohranjati koncentracijo”. »Nisem presenečen, to je najboljša stvar, ki jo lahko narediš«, » Odličen primer vodenja v zelenem prehodu «, »Dobro izkoriščen tvoj čas« ali » Jaz bi naredil enako « so nekateri izmed odgovorov.

Johanssonova svojih dejanj ni komentirala, a tega ni storila prvič. Pred dvema letoma, prav tako med letnim govorom Von der Leyenove o stanju v Uniji, so Johansson in evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager posneli, kako izvajata to isto dejanje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer v zadnjem govoru o stanju v EU pred evropskimi volitvami prihodnje leto predstavila pobude, namenjene nadaljnjemu ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva. Glede širitve EU je poudarila, da za to ni treba spreminjati temeljnih pogodb. Pozvala je še k sprejetju več zakonodajnih predlogov.

Kot je povedala von der Leyen, je pred EU 300 ključnih dni do evropskih volitev, v tem času je treba dokončati delo, ki so jim ga zaupali volivci na prejšnjih volitvah.

Spomnila je, da je leta 2019 v Evropskem parlamentu predstavila program za zeleno, digitalno in geopolitično Evropo, v katerega so nekateri dvomili. Vmes se je svet “obrnil na glavo” spričo pandemije covida-19 in brutalne vojne v Ukrajini.

Vendar se je rodila geopolitična EU, imamo evropski zeleni dogovor, določili smo pot za digitalni prehod, instrument Next Generation združuje 800 milijard evrov naložb in reform ter ustvarja dostojna delovna mesta.

Pomanjkanje delovne sile je sicer izpostavila kot enega ključnih izzivov za evropsko gospodarstvo, ki mu je v današnjem nagovoru v Evropskem parlamentu posvetila največ pozornosti. Poleg tega se evropska podjetja soočajo z visoko inflacijo in neugodnim poslovnim okoljem.

Za prvo polovico leta 2024 je napovedala vrh socialnih partnerjev, na katerem bodo razpravljali o pomanjkanju delovne sile. Z malimi in srednje velikimi podjetji pa se bo komisija prek posebnega odposlanca posvetovala o tem, kako izboljšati poslovno okolje.

Glede visoke inflacije medtem von der Leyen predlaga, da članice model skupnega naročanja, ki je bil uspešen pri zniževanju cen plina, uporabijo tudi pri drugih dobrinah.

EU se s temi izzivi sooča v času, ko evropsko industrijo spodbuja k prehodu na čiste tehnologije, je še povedala. Dodala je, da je treba preučiti, kako ob tem zagotoviti, da bo evropsko gospodarstvo konkurenčno v svetu. Za pripravo poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti je pooblastila italijanskega ekonomista Maria Draghija.

Pri konkurenčnosti je opozorila še na nepravične prakse Pekinga, predvsem na področju električnih vozil, ki “preplavljajo globalne trge”. Kitajske oblasti je obtožila, da z velikimi državnimi subvencijami ohranjajo nizke cene kitajskih vozil.

“Zato komisija danes sproža protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo iz Kitajske,” je naznanila. Sprožitev preiskave so že pozdravili v Franciji in Nemčiji, pa tudi v evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev Acea.

Sektor električnih vozil je eden od ključnih pri prehodu na gospodarstvo brez izpustov in s tem tudi doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora, pomen katerega je von der Leyen izpostavila spričo letošnjih z vremenom povezanih naravnih nesreč, kot so bile avgustovske poplave v Sloveniji. Dodala je, da gresta lahko varovanje narave in kmetijstvo z roko v roki.

Med zakonodajnimi predlogi, ki si jih je ob začetku mandata zastavila komisija in jih je treba po mnenju predsednice sprejeti pred volitvami, je izpostavila pakt o migracijah in azilu.

EU se je v preteklih letih odzvala na izzive na področju migracij, je dejala ter med drugim izpostavila tesno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana pri soočanju z nezakonitimi migracijami.

Prihodnost zahodnobalkanskih držav, pa tudi Moldavije in Ukrajine – ki ji je v današnjem govoru zagotovila nadaljnjo podporo pri soočanju z rusko agresijo – je po mnenju predsednice komisije v Evropski uniji.

Širitev je proces, ki temelji na dosežkih, je dejala. Pri tem je poudarila pomen spoštovanja vladavine prava. Državam kandidatkam, ki si želijo hitreje napredovati na tem področju, namerava zato omogočiti sodelovanje pri letnih poročilih o vladavini prava.

Na širitev pa mora biti pripravljena tudi sama unija, ki pa ji za to ni treba spreminjati temeljnih pogodb, je še menila von der Leyen. Je pa treba odgovoriti na vprašanja o tem, kako bo unija z več kot 30 članicami delovala v praksi. Komisija bo zato začela pregledovati posamezne evropske politike, da bi ugotovili, kako jih prilagoditi, da bodo delovale tudi v večji EU.

Po besedah evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča je delovanje te komisije bolj kot karkoli zaznamovalo soočanje s krizami. Najprej pandemija covida-19, nato pa tudi ruska agresija na Ukrajino in podnebna kriza.

“Evropa ima odgovore na te izzive. Če smo skupaj, enotni, se bomo s temi izzivi uspešno soočali,” je besede predsednice povzel komisar za krizno upravljanje.

Kot pomembno je ocenil, da so predstavniki vseh večjih političnih skupin v Evropskem parlamentu v svojih odzivih pohvalili tako opravljeno delo kot tudi nadaljnjo vizijo EU.

V političnih skupinah EPP, S&D in Renew so ocenili, da je EU v tem mandatu glede ključnih izzivov sprejemala prave odločitve. V razpravi pa so evropski poslanci izpostavili nekatere kritike.

Evropski poslanci iz Slovenije so bili kritični, ker ni ponudila odgovorov na nekatere ključne izzive EU. So pa pozdravili poudarke njenega nagovora.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so medtem v odzivu na govor poudarili pomen ohranjanja konkurenčnosti EU. Podprli so tudi njeno pobudo, da se države pristopnice vključijo v mehanizem pregleda spoštovanja vladavine prava.

https://twitter.com/Europarl_SL/status/1701850300364018019