Evropska komisija znižala napoved rasti za EU in območje evra
Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti za EU za letos znižala z 1,0 na 0,8 odstotka, za evrsko območje pa z 1,1 na 0,8 odstotka. Znižala je tudi napoved za 2024, in sicer za EU z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka. Inflacija se še naprej umirja.
Zadnji podatki po navedbah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija kažejo, da je bila gospodarska aktivnost v EU v prvi polovici leta 2023 zadržana.
Šibko domače povpraševanje, predvsem pa potrošnja, kaže na to, da imajo visoke in še vedno naraščajoče cene blaga in storitev za potrošnike večji vpliv, kot je kazala spomladanska napoved. To se dogaja kljub padanju cen energentov in izredno močnemu trgu dela, povečevanju zaposlenosti in zviševanju plač.
Evropska komisija za letos EU napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je maja napovedovala enoodstotno. Napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki ima 20 članic, pa je znižala z 1,1 na 0,8 odstotka.
Upočasnjevanje gospodarske rasti je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, rast BDP pa bo šibkejša tudi v prihodnjem letu, vendar pa vseeno nekoliko večja.
Komisija je v primerjavi z majem napoved rasti BDP za EU znižala z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka.
Glede inflacijskih gibanj v Bruslju napovedujejo, da se bo inflacija še naprej zniževala. V EU bo letos po napovedih Bruslja znašala 6,5 odstotka, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so napovedali maja. Za prihodnje leto so medtem napoved inflacije za EU zvišali s 3,1 na 3,2 odstotka.
V evrskem območju pa bo inflacija letos znašala 5,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka, napovedujejo v Bruslju. V spomladanski napovedi so za letos napovedali 5,8-odstotno inflacijo, za leto 2024 pa 2,8-odstotno.
Cene energentov bodo v preostanku letošnjega leta še naprej padale, a počasneje, poudarjajo v Bruslju. V prihodnjem letu na naj bi spet nekoliko narasle, predvsem kot posledica višjih cen nafte. Še naprej se bo umirjala tudi inflacija cen storitev, med drugim kot posledica zaostrovanja monetarne politike.
Na komisiji pojasnjujejo, da ruska agresija na Ukrajino in druge geopolitične napetosti še naprej predstavljajo vir negotovosti. Zaostrovanje denarne politike pa bi lahko na gospodarsko aktivnost vplivalo bolj negativno od pričakovanj, a bi lahko vodilo tudi v hitrejše zniževanje inflacije.
Gentiloni je glede zviševanja obrestnih mer sicer dejal, da na komisiji ocenjujejo, da smo v EU blizu vrhu obrestnih mer. Ob tem je poudaril, da ne gre za dajanje priporočil Evropski centralni banki (ECB) in da je ta tista, ki sprejema odločitve glede obrestnih mer.
Na evropsko gospodarstvo pa vplivajo tudi vse večja tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ki so se pokazale v poletnih požarih in poplavah. Pri tem je komisar omenil tudi Slovenijo.
“Vse večje število tovrstnih dogodkov moramo nasloviti. Tega ne moremo rešiti z nekaj besedami. Če podnebna tveganja omenjamo kot potencialna makroekonomska tveganja, moramo to jemati zelo resno,” je povedal Gentiloni. Dodal je, da bi morali tovrstna tveganja morda vključiti tudi v model napovedovanja gospodarske rasti.
Komisija je v današnji vmesni gospodarski napovedi predstavila zgolj podatke za celotno EU, evrsko območje ter šest največjih gospodarstev v uniji. Gre za Nemčijo, Francijo, Italijo, Nizozemsko, Poljsko in Španijo.
Gentiloni je pojasnil, da je komisija tovrsten pristop uporabljala že pred leti, v vmesnih napovedih pa ga uporablja tudi ECB. Zagotovil je, da bodo podatke za vse članice objavili v jesenski napovedi, predvideni za november.
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_4408
Iz poletne gospodarske napovedi za leto 2023, ki jo je danes objavila Komisija, izhaja, da lahko evropsko gospodarstvo pričakuje umirjanje zagona rasti ob zmanjševanju inflacije in močnem trgu dela.
Več:
Celotno sporočilo
Gospodarstvo EU še naprej raste, čeprav z manjšim zagonom. V napovedi je rast gospodarstva EU popravljena navzdol, in sicer na 0,8 % v letu 2023 z 1 %, predvidenega v pomladanski napovedi, ter na 1,4 % v letu 2024 s tam predvidenega 1,7 %. Prav tako je popravljena navzdol rast v območju evra, in sicer na 0,8 % v letu 2023 (z 1,1 %) ter na 1,3 % v letu 2024 (z 1,6 %).
Inflacija naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, še naprej zmanjševala. V EU naj bi zdaj predvidoma dosegla 6,5 % v letu 2023 (v primerjavi s 6,7 % spomladi) in 3,2 % v letu 2024 (v primerjavi s 3,1 %). V območju evra naj bi inflacija znašala 5,6 % v letu 2023 (v primerjavi s 5,8 %) in 2,9 % v letu 2024 (v primerjavi z 2,8 %).
Najnovejši podatki tako potrjujejo, da je bila po hudih pretresih, s katerimi se je soočila EU, gospodarska aktivnost v prvi polovici leta 2023 v EU umirjena. Šibko domače povpraševanje, zlasti potrošnja, kaže na večji negativen vpliv visokih in še vedno naraščajočih cen življenjskih potrebščin. Temu je tako kljub zniževanju cen energije ter izjemno močnemu trgu dela, na katerem so bile zabeležene rekordno nizke stopnje brezposelnosti, stalno povečevanje zaposlenosti in rast plač. Velika upočasnitev pri zagotavljanju bančnih kreditov gospodarstvu medtem kaže, da se zaostrovanje denarne politike širi po gospodarstvu.
Na splošno se pričakuje, da se bo šibkejši zagon rasti v EU podaljšal do leta 2024, učinek stroge denarne politike pa bo še naprej omejeval gospodarsko aktivnost. Za naslednje leto pa se predvideva rahlo okrevanje rasti ob nadaljnjem zmanjševanju inflacije, še naprej trdnem trgu dela in postopni obnovi realnih dohodkov.
Cene energije naj bi se do konca leta 2023 še naprej zniževale, vendar počasneje. V letu 2024 naj bi se ponovno nekoliko povečale zaradi višjih cen nafte. Inflacija pri storitvah je bila do zdaj vztrajnejša, kot je bilo pričakovano, vendar naj bi se še naprej umirjala, ko se bo povpraševanje upočasnilo zaradi zaostrovanja denarne politike in upadanja okrepitve po pandemiji COVID.
Sedanja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in širše geopolitične napetosti še naprej predstavljajo tveganja in so vir negotovosti. Poleg tega bi lahko zaostrovanje denarne politike gospodarsko aktivnost obremenilo bolj, kot je bilo pričakovano, vendar bi lahko privedlo tudi do hitrejšega zmanjšanja inflacije, kar bi pospešilo obnovitev realnih dohodkov. Nasprotno pa bi se lahko cenovni pritiski izkazali za vztrajnejše. Vse večja podnebna tveganja, ki jih ponazarjajo ekstremne vremenske razmere ter požari v naravi in poplave brez primere to poletje, prav tako negativno vplivajo na obete.
Več: