ESČP – Primer Igor Bavčar proti Sloveniji: Bavčar zadovoljen, Švarc Pipanova prav tako zadovoljna …

ESČP je v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji razsodilo, da mu je bila v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, medtem ko mu pravica, da ni kazni brez zakona, ni bila kršena. Slovenija mu mora plačati 10.000 evrov za škodo in 6000 evrov za stroške. Strani se lahko v treh mesecih na sodbo pritožita.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v danes objavljeni sodbi zapisalo, da je pri sojenju v primeru Istrabenz, v katerem je sodišče nekdanjega prvega moža Istrabenza Bavčarja zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza obsodilo na zaporno kazen, prišlo do kršitve druge točke šestega člena konvencije o varstvu človekovih pravic, ki pravi, da velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.

Leta 2016 je namreč med procesom proti Bavčarju takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič v izjavi na televiziji dejal, da “če bo zadeva Bavčar zastarala, bo za to moralo odgovarjati veliko ljudi”. Sodišče ESČP je ugotovilo, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo ter povzročile odziv sodišč in vlade. S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi, je odločilo.

Sodišča pa po ugotovitvi ESČP niso kršila člena, da ni kazni brez zakona, ki določa, da nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Slovenska sodišča so mu za to podala obrazložitve z obsežnim sklicevanjem na zakonodajo, sodno prakso in ustavo, so zapisali v ESČP.

Bavčar, ki je bil tudi prvi notranji minister v samostojni Sloveniji, je petletno zaporno kazen v zadevi Istrabenz začel prestajati septembra 2017, zapor je zapustil konec maja 2022. V zapor bi moral oktobra 2014, a je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosil za odlog služenja kazni. Vmes so sodbo razveljavili, v ponovnem sojenju so ga namesto na sedemletno zaporno kazen obsodili na petletno.

V tej zadevi se je obrnil tudi na ESČP s pritožbo, da mu je bila v sojenju kršena pravica do nepristranskega sojenja, ob proceduralnih pa se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih. Od države je zahteval 1,4 milijona evrov, piše Delo.

Kot je danes povedal za časnik, je s sodbo ESČP zadovoljen. “Zadovoljen sem, ker smo od začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. ESČP nam je pritrdilo, sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito,” je povedal za Delo in dodal, da bo nadaljnje korake načrtoval na podlagi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še preučiti.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v odzivu za STA izrazila zadovoljstvo glede presoje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Igorja Bavčarja. Sodišča mu niso kršila pravic v kazenskem postopku, sodniška argumentacija v obsodilni sodbi zaradi pranja denarja pa je bila ustrezna in konvencijsko skladna, meni.

Hkrati pa je ESČP presodilo, da je skupni učinek izjav takratnega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika vlade Mira Cerarja v času kazenskega postopka zoper Bavčarja pomenil kršitev njegove pravice, da velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v kazenskem postopku v skladu z zakonom.

Ministrica Švarc Pipan je v zvezi s tem izpostavila, da je ESČP v današnji sodbi še okrepilo svojo že do sedaj zelo strogo presojo spoštovanja domneve nedolžnosti kot enega od stebrov pravice do poštenega sojenja ter posebej poudarilo, da moramo biti nosilci političnih in drugih visokih javnih funkcij zadržani pri komentiranju odprtih kazenskih postopkov in se zlasti vzdržati vsakršnih izjav, ki bi lahko pri splošni javnosti in sodstvu sprožile vnaprejšnje domneve o krivdi obtoženca.

Leta 2016 je namreč med procesom proti Bavčarju takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič v izjavi na televiziji dejal, da “če bo zadeva Bavčar zastarala, bo za to moralo odgovarjati veliko ljudi”. Sodišče ESČP je ugotovilo, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo ter povzročile odziv sodišč in vlade. S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi, je odločilo.

V pritožbi pa se je Bavčar skliceval tudi na izjavo takratnega premierja Cerarja, ki je ob predstavitvi predloga sprememb zakonodaje, s katerimi bi zaostrili pogoje za odlog prestajanja kazni, dejal, da želi vlada s tem onemogočiti, da bi nekateri, ki bi verjetno morali prestajati zaporno kazen, igrali košarko.

Cerar je v izjavi za Kanal A odločitev ESČP označil za nerazumljivo. “Nobena izjava, ne moja, ne gospoda Klemenčiča, ni šla v smeri, da bi Bavčarju pripisovali krivdo ali zahtevali obsodbo,” je dejal.

Nasprotno pa trdi Bavčarjeva zagovornica Eva Planinc Omerzel, ki je dejala, da je sodba ESČP potrdila, da Bavčarju pred nacionalnimi sodišči ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje in da je bila kršena pravica do domneve nedolžnosti.

ESČP je v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji razsodilo, da mu je bila v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, medtem ko mu pravica, da ni kazni brez zakona, ni bila kršena. Slovenija mu mora plačati 10.000 evrov za škodo in 6000 evrov za stroške. Strani se lahko v treh mesecih na sodbo pritožita.