Euforija lažne in resnične solidarnosti: Zakaj so mediji in politika pravzaprav pravi zmagovalci poplavnega vala in kdo so ali bodo poraženci?

Če bi bili cinični bi lahko rekli, da so ob nesreči – poplavah profitirali mediji  in politika, navadni ljudje pa  tako ali tako,  v vsakem primeru, vedno nastradajo  Mediji, ki so ob zadnjem deževju risali hudiča še bolj črnega, kot je in nabijali gledanost, kar ni bilo težko, saj so ljudje še vedno pod vtisom katastrofalnih poplav iz začetka avgusta so zmagovalci letošnjega poletja.   Koga je pičila kača se boji zvite vrvi  pravi slovenski pregovor  in to mediji v zadnjih dneh izkoriščajo “do daske”.

Politiki pa so vsak po svoje izkoristili poplave za dviganje ratingov in se odločili, da jih poplave ne bodo potopile, oziroma da jih voda ne bo odplavila, ampak bodo plavali z valom, ki je zajel državo in poskušali izkoristiti  nesrečo za to , da  ostanejo na vrhu lestvic javnega mnenja ali pa da jih poplavni val dvigne, kar jim je to  je potrebno priznati,  briljantno uspelo. Ali plavaš z poplavami ali pa te odplavi, je na začetku poplavnega vala zadevo komentiral  eden od akterjev  vladajoče politike.

“Ima neka tajan veza” bi lahko rekli ob tem , da je Golobu uspelo od Ursule von der Leyen iztisniti 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, kar je res dosežek, ki verjetno ne bi uspel nobenemu politiku . Zunanji ministriciTanja Fajon pa je, kot ugotavljajo analitiki, Blejski strateški forum uspelo spremeniti, kar v donatorsko konferenco za Slovenijo po poplavah, saj je vse udeležence pozvala naj donirajo v solidarnostni sklad. Prvi rezultati se že kažejo, saj je bogata Švica odprla mošnjiček in donirala 200 tisoč  frankov.

Čeprav medijem in novinarjem ni bil dovoljen vstop v nekdanjo Titovo vilo na Bledu, kjer je Robert Golob priredil večerjo za donatorje, je vendarle nekaj več znanega, kaj se je dogajalo na več kot dvourni seansi. Čeprav smo si predstavljali, da je to tako, kot v ameriških filmih, kjer  povabljeni na donatorske večerje lecitirajo oziroma kar tekmujejo, kdo bo dal večjo donacijo in kdo ima največ pod palcem, ni bilo tako.

Ali,  kot se je pošalil eden od udeležencev, niso odvijali čokolade na papirčkih pa so bili apisani zneski, ki jih morajo donirati v solidarnostni sklad. Predsednik vlade Robert Golob  je zbranim bolj podrobno predstavil kako bo deloval solidarnostni sklad, kakšna bo njegova funkcija in kako se bodo delila sredstva iz sklada. Ni pa bilo klasične lecitacije,  v smislu kdo da več, ampak ve se približno koliko bodo morala dati podjetja, ki so tako li drugače povezana z državo. Ostalim bo treba še lomiti roke, da bodo odprli mošnjičke in stegnili roko in spustili denar v puščico solidarnostnega sklada.

Če ne bodo pri tem preveč radodarni jim bo seveda “pomagala” država recimo z zakonom  z obdavčenjem dobičkov  bank in drugih akterjev finančne in predvsem energetske branže.

Sicer pa je državo zajela prava euforija dobrodelnosti. Celo Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA, je nagnila k odločitvi, da s pomočjo nekdanjih nogometnih zvezdnikov pomaga zbirati sredstva za pomoč prizadetim.

V Ljubljani se tako obeta pravi dobrodelni nogometni spektakel. Na stadionu Stožice se bodo v petek, 15. septembra ob 20. uri na dobrodelni nogometni tekmi predstavila številna znana nogometna imena.  In kot je povedal Čeferin, bodo vstopnice. izkupiček od njih bo šel v solidarnostni sklad, morali plačati vsi, celo tisti na VIP  ložah.

Sicer pa je zanimivo gledati prav neverjetno, kako se dobesedno pred očmi dogaja neka transformacija ali “prekvašenje” naroda, Slovenci za katere velja, da so pregovorno varčni,  sebični in nevoščljivi,  naj bi naenkrat postali sočutni solidarni, pripravljeni pomagati sodržavljanom.

Ker veljamo Slovenci za enega najbolj varčnih narodov v Evropi, ki imajo v depozitih oziroma vlogah na bankah skupno več kot 25 milijard evrov, od tega 90 odstotkov  v domačih bankah. Dobro,  koliko imajo denarja sumljivega izvora na tujih bankah tokrat ne bomo polemizirali, in zato veljalo bi narediti test.  Ne v smislu, koliko denarja so pripravljeni  podariti,  ampak vsaj koliko tega denarja so pripravljeni investirati recimo  v državne obveznice za odpravo posledic poplav?

Če bi bili donosi dobri oziroma zaslužek večji, kot pri depozitih na bankah, bi se splačalo poskusiti in šele takrat bi videli realno sliko koliko je “prekvašenje” ali nekakšna “rekatolizacija naroda”, ki naj bi ga zajela euforija solidarnosti,  resnična in koliko je lažna in vzpodbujena  s strani medijev in politike. Da bi del sredstev iz depozitov na bankah namenili za odpravo posledic poplav donirali pa je seveda preveč optimistično in sebično pričakovati.

Vse dobrodelne akcije in različni dobrodelni  koncerti so namreč proti temu , kar je donatorski potencial , glede na realno bogastvo in višino depozitov na bankah, če pustimo ob strani koliko denarja namerava v slidarnostni sklad nameniti država,  zgolj drobiž, ki ga podariš revežu, da si opereš slabo vest.