(V ŽIVO) Premier in ministri danes s predstavniki občin in gospodarstva o dosedanjem poteku intervencijskih in sanacijskih del
Predhodna ocena škode na območjih, ki jih je prizadela nedavna ujma, bo pripravljena do 1. septembra. Na podlagi te ocene bodo pripravili predhodni program odprave posledic, za katerega država občinam zagotavlja 40 odstotkov predplačil, je po sestanku s predstavniki občinskih združenj pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
Kot je dejal minister, tako že poteka udejanjanje prejšnji teden sprejete novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, po kateri bodo občine za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov lahko vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode.
Na terenu pa še vedno odpravljajo posledice obsežnih poplav. Po Brežanovih besedah se na vodotokih ukvarjajo z zagotavljanjem njihove pretočnosti. Gre za enega ključnih ukrepov, saj običajno jesen prinese tudi obilna deževja in poplave. Prav tako na vodotokih potekajo interventni ukrepi zagotavljanja stabilnosti tal, kjer je to potrebno zaradi varovanja infrastrukture ali objektov, je dodal minister.
Ob tem je napovedal, da bo država vzpostavila tehnične pisarne na terenu, ki bodo tako občinam, posameznikom, kot gospodarstvu pomagale pri iskanju pravih rešitev za odpravo posledic, obnovo obstoječih prizadetih objektov, pa tudi za novogradnje.
Sicer pa so po njegovih besedah spregovorili tudi o dolgoročnih in srednjeročnih ukrepih, kjer se bo, kot je dejal, predvsem treba soočiti tudi s preventivo, z nadaljevanjem gradnje in umeščanja protipoplavnih ukrepov. Kot je poudaril, bo pri tem zelo pomembno tudi sodelovanje občin in vseh drugih deležnikov, sredstva pa se bo zagotavljalo tako v načrtu za okrevanje in odpornost, kot tudi iz drugih virov.
V združenjih občin so današnji sestanek, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ocenili kot konstruktiven. Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča je za občine bistven podatek, da jim bodo v celoti povrnjeni vsi intervencijski stroški.
Po Prebiličevih besedah so si občine med seboj priskočile na pomoč tudi z zaposlenimi v javnih gospodarskih službah, komunalnih in drugih podjetjih. Nekatere pa bodo potrebovale tudi asistenco pri popisu škode. V petek se bodo z vsemi župani prek videoklica pogovorili, kje in koliko popisovalcev bodo potrebovali in kako jih lahko zagotovijo.
Prebilič je prepričan, da jih bodo lahko našli v občinskih upravah, jih pravočasno opremili z znanjem in nato tudi dejansko poslali na teren, da bo delo čim bolje opravljeno. Kot pa je izpostavil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, je tokrat situacija specifična, doslej se je namreč običajno ugotavljalo škodo predvsem na kmetijskih površinah, medtem ko je zdaj ogromno škode na objektih.
Velik izziv pa bo po mnenju občin iskanje zemljišč za nadomestne gradnje. Prebilič je mnenja, da bodo “v tesnem sodelovanju z vlado in državo tudi ta oreh strli”. Kot je dejal Smrdelj, ima predsednik vlade ambicijo, da bi do rešitev prišli po poenostavljenih postopkih. “Moram reči, da je tukaj korajžen,” je ocenil. Meni, da iskanje rešitev ne bo enostavno, sploh če ne gre za stavbna zemljišča. So se pa danes dogovorili, da bodo rešitve tudi za to iskali na sestanku pri ministru Brežanu v petek.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler je najavo predsednika vlade, kako interventno zagotoviti primerna zemljišča za nadomestno gradnjo, označil kot “zelo smelo”. Občine so po njegovih besedah pripravljene pomagati in bi morda lahko prednostno izkoristili možnost tam, kjer že imajo gradbena dovoljenja za gradnjo večstanovanjskih objektov.
Je pa treba rešitve najti zelo hitro, saj ljudje, ki so izgubili svoje domove, živijo pri sorodnikih ali v drugih začasnih namestitvah. Z rednimi postopki, kot jih zahteva prostorska zakonodaja, pa v kratkem ni mogoče priti do rešitve, je opozoril Klugler, ki je sicer podal izjavo kot predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije.
Kot je še povedal, se danes izteka rok za predložitev predlogov za interventni zakon, župani so na današnjem sestanku že podali konkretne predloge, iz združenj občin pa jih bodo posredovali tudi pisno. Pri tem je poudaril, da je zelo pomembno, da bo zakon dejansko povzel vse stroške, ki so nastali pri intervenciji. Občine so namreč imele zelo različne intervencijske stroške.
Smrdelj je sicer danes ocenil, da bo ponekod velik zalogaj tudi sanacija oziroma urejanje vodotokov. Klugler pa je poudaril, da bo treba v naslednjih proračunih več sredstev nameniti tudi za preventivo.
Združenje občin je ponovno pozvalo tudi, da bi našli sistemske vire za sofinanciranje nabav opreme za gasilce, kar je sedaj za občine velik zalogaj.
Gospodarsko ministrstvo bo danes začelo ocenjevati škodo, ki je nastala v gospodarstvu po nedavnih ujmah, je danes povedal minister Matjaž Han. Med ukrepi za pomoč predvidevajo tudi moratorij na kredite in hitrejše zaposlovanje tujcev. Znižali bodo tudi pogoj, po katerem bodo do pomoči upravičeni samozaposleni.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes skupaj z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem ter predstavniki ministrstva za finance srečal s predstavniki obrtno-podjetniške, gospodarske, trgovinske in turistično-gostinske zbornice ter Civilne zaščite glede blaženja posledic obsežnih poplav, ki so v začetku meseca prizadele državo.
“Na gospodarskem ministrstvu bomo od danes naprej začeli ocenjevati škodo v gospodarstvu, ki je nastala na strojih, opremi, zalogi in predvsem zaradi izpada dohodka,” je v izjavi po srečanju pojasnil Han. Po dogovoru z gospodarstveniki računajo, da bodo škodo popisali do 1. septembra. Do tega dne imajo podjetniki čas, da na podlagi posebnega obrazca izdelajo oceno škode, ministrstvo pa bo nato pripravilo sklep za sprejem na vladi, čemur bo sledil začetek izplačevanja odškodnin.
Na podlagi zbranih podatkov bo ministrstvo pripravilo oceno škode in program odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela pomoč.
Trenutno velja, da bo ministrstvo v obliki predplačil sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, prometu in zalogah. Zbornice so sicer prosile, da bi se ta delež zvišal. Za koliko bi se lahko, Han ni želel ugibati, saj je to po njegovih besedah stvar pogovorov na vladi.
Ta predplačila pomoči se bodo upoštevala pri naknadnem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru programa odprave posledic škode v gospodarstvu. Kot so pojasnili na gospodarskem ministrstvu, bodo v skladu s slednjim oškodovana podjetja prejela pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50-odstotno. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.
Kot je še poudaril Han, bo medtem ministrstvo za obrambo ocenjevalo škodo, ki je nastala na infrastrukturi, torej na objektih. Iz gospodarstva bodo morali tako sporočiti tudi to škodo.
Na srečanju so se pogovarjali tudi o pomoči samozaposlenim, kmetom in kulturnim delavcem. Kot je dejal minister, so ugotovili napako v sprejeti noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo bodo zato spremenili.
V skladu s trenutnim zakonom so do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, katerih prihodki bodo letos zaradi poplav v primerjavi z lanskim letom upadli za najmanj 50 odstotkov. Glede na to, da se upošteva izpad na letni ravni in da so do konca leta samo še štirje meseci, bodo višino izpada znižali na 20 odstotkov, je povedal Han.
Na gospodarskem ministrstvu bodo vladi predlagali tudi ukrep, ki ga je prvotno predlagala Banka Slovenije, in sicer moratorij za kredite, ki so jih podjetja najela pred nedavno ujmo. Ministrstvo razmišlja tudi o možnosti zavarovanja predplačil, če podjetja ne morejo dobiti bančne garancije.
Han je obenem izrazil željo, da bi bila posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada za zagotavljanje likvidnosti za prizadeta podjetja na voljo že septembra.
Prizadevali si bodo, da bodo posojila čim bolj ugodna, a je to stvar regulatorjev, v tem primeru finančnega ministrstva, Banke Slovenije in komercialnih bank, je poudaril minister. “Upam, da bomo šli čim bolj na roke gospodarstvu in tudi fizičnim osebam, ker jaz moratorija ne bi sprejemal samo za gospodarstvo, ampak tudi za fizične osebe,” je povedal Han.
Ministrstvo bo v nadaljevanju v skladu s finančnimi možnostmi obenem preučilo možnost izvedbe javnega razpisa za nabavo novih strojev in opreme ter drugih investicij, ki bodo omogočile obnovo oz. nadaljnji razvoj tako gospodarstva kot turizma na prizadetih območjih.
Skupaj z ministrstvom za delo so se dogovorili tudi, da bodo pospešili postopke zaposlovanja tujcev, pri čemer bo pripravljen obsežen seznam poklicev, kot so krovci, montažerji, inženirji. “Zavod za zaposlovanje bo v roku desetih dni dal dovoljenje, potem pa bodo imele upravne enote tri mesece časa za izdajo vse potrebne dokumentacije, tako da bomo nekaj delovne sile dobili tudi na tak način,” je povedal Han. Kot je dodal, bodo spremembe tudi pri upokojencih in študentih, a bodo te podrobneje predstavili naknadno na ministrstvu za delo.
Na sestanku so se dogovorili tudi, kako bo potekalo subvencioniranje čakanja na delo in nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile. Minister Mesec je na sestanku pojasnil, da se je treba prijaviti do 28. avgusta in od tega dne bo ukrep veljal retroaktivno.
Kdaj točno bi lahko podjetja prejela prvo pomoč, Han ni želel ugibati. Prizadevali si bodo, da bo do izplačil prišlo čim prej po koncu zbiranja ocen škode.