Praznik Marijinega vnebovzetja je v Sloveniji od leta 1992 dela prost dan

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes v cerkvah po državi potekale slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Hkrati bo tudi današnji dela prost dan v znamenju pomoči prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah.

Maša, ki jo bo Zore vodil pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah, se bo začela ob 10. uri. Popoldne ob 16. uri bo ljubljanski nadškof vodil še mašo pred romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem.

Ob 9. uri se bo začela slovesna procesija po vasi Olimje z blagoslovi ob kapelicah, sledila bo maša, ki jo bo vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Koprski škof Jurij Bizjak bo daroval sveto mašo na Sveti gori, mariborski nadškof Alojzij Cvikl na Ptujski Gori, soboški škof Peter Štumpf pri Gradu na Goričkem, novomeški škof Andrej Saje pa v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem. Vse maše se bodo začele ob 10. uri.

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic.

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan.

Prost dan bodo tako kot ponedeljkov dan solidarnosti številni izkoristili za pomoč pri odpravljanju posledic vremenskih ujm, ki so v začetku avgusta prizadele velik del Slovenije. Na prizadetih območjih je tudi danes pričakovati večje število prostovoljcev, ki pa jih pristojni pozivajo, naj to storijo organizirano.

“Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje”, so zapisali na spletni strani Uradna spletna stran Slovenske škofovske konference in dodali:

“Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.
Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«.

»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo, da bi živeli in uresničevali tisto, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.«

Marija je bila naša sopotnica, spremljevalka, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni.

Kar 15 župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Pri tem ne štejemo podružničnih cerkva. Zakaj tako veliko? Najstarejše cerkve so v krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, posvečene Mariji vnebovzeti. Marijinemu vnebovzetju so posvečene naslednje župnijske cerkve: koprska stolnica, Bertoki, Dekani, Movraž, Vreme, Knežak, Jelšane, Slavina, Kojsko, Medana, Kanal, Tolmin, Kobarid, Podmelc v Baški grapi in Spodnja Idrija. Isti skrivnosti je posvečenih tudi več podružničnih cerkva. Upokojeni koprski škof Metod Pirih v tej zvezi poudarja: »Marija je zvezda naše zgodovine in upanje naše prihodnosti. Vsa naša dežela je povezana z Marijo. Kar 15 župnijskih cerkva je pri nas v škofiji posvečenih Mariji Vnebovzeti. O Mariji in njenem češčenju v našem narodu pričajo številne umetnine, raznovrstne upodobitve, pesmi, glasba in neštete molitve. Ob Mariji so se navdihovali in vzgajali naši verni predniki.”

Slovenski škofje so pri svetih mašah, ki se ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja odvijajo po romarskih središčih po državi, spregovorili o nedavni vodni ujmi. Pozvali so k boljši skrbi za okolje, izpostavili pomen solidarnosti in spregovorili o upanju, ki ga prinašata današnji veliki šmaren in krščanski nauk.

“Praznik Marijinega Vnebovzetja ima letos poseben značaj in pomen,” je pri današnji maši v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu na Goričkem dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Kot je pojasnil, se po mnogih hudih ujmah, ki so močno ogrozile mnoga mesta in vasi, v raznih pobožnostih zatekamo k Mariji po njeno pomoč, varstvo in tolažbo.

“Nekateri so v nedavni naravni katastrofi izgubili življenje, drugi domove in sredstva za preživetje in varno ter zagotovljeno prihodnost. Čeprav se je tudi tokrat zgostila moč dobrotnosti v eno veliko solidarnost, pa vendar žalost, prestrašenost in tudi izčrpanost ne pojenjajo. Zato današnji praznik obhajamo v plahem pogledu k Mariji, ki jo sprašuje, kaj vse to pomeni in kaj bo z nami,” je navedel Štumpf.

Kot je izpostavil, nam je Bog Zemljo samo posodil, ni pa naša last. “Zemljo bomo morali vrniti Bogu in dati obračun o našem upravljanju z njo,” je dejal in dodal, da si Zemlja zaradi človeške pohlepnosti že sedaj predčasno jemlje velikanske obresti. “In kot jasno občutimo, teh obresti ne zmoremo več odplačevati. Grobo izkoriščanje in zlorabljanje Zemlja vrača človeštvu z naravnimi katastrofami. Življenje na Zemlji je ogroženo kot še nikoli do sedaj,” je opozoril.

Novomeški škof Andrej Saje je že pri ponedeljkovi maši na predvečer praznika v Marijinem svetišču na Zaplazu dejal, da nas nesreča sili k premisleku o našem življenju, skrbi za okolje in odnosu do stvarstva ter dobrin, ki jih imamo. “Drug z drugim smo nujno povezani in smo soodvisni. Sami ne moremo preživeti. Tudi dobrine, ki jih imamo, so omejene, prav tako imata mejo poseganje človeka v okolje in izkoriščanje naravnih dobrin,” je izpostavil.

Pojasnil je, da je planet naš skupni dom, za katerega smo vsi odgovorni. V središču naših prizadevanj ne smeta biti dobiček in izkoriščanje, temveč zaščita človeške osebe ter ohranjanje stvarstva. “Kot obliko pomoči bližnjemu velikokrat omenjamo vrednoto solidarnosti. Ta beseda ima globlji pomen. Pri njej gre za ustvarjanje nove kulture bivanja, kjer dajemo prednost človeški osebi in življenju posameznika, ki je del skupnosti,” je Saje povzel besede papeža Frančiška.

Povedal je, da sveti oče Slovence v dneh, ko po vodni ujmi poteka sanacija, posebej spremlja z molitvijo. “Hvaležni smo mu za njegovo podporo v trenutkih preizkušnje,” je poudaril Saje in dodal, da smo Slovenci v težkih trenutkih hitro stopili skupaj, pomaga pa nam tudi mednarodna skupnost. Ob tem se je zahvalil vsem organizacijam in posameznikom za nesebično pomoč ljudem v stiski.

Opozoril je, da je ob materialni pomoči nepogrešljiva tudi duhovna podpora, ki jo črpamo iz globin vere. Danes Cerkev obhaja skrivnost Marijinega vnebovzetja, ki govori o tem, da je bila Marija z dušo in telesom po zemeljski smrti vzeta v nebo, Jezusov in njen prazen grob pa napovedujeta zmago življenja nad smrtjo.

“Božja Mati Marija je v drži poslušanja, premišljevanja in sprejemanja vzornica v veri. Ta se je krepila v preizkušnji in negotovosti,” je v pridigi dejal Saje in izpostavil, da si pred krizami ne smemo zatiskati oči, pred njimi ne moremo zbežati, šele ko jih sprejmemo in gremo skoznje, postanemo bolj odrasli in zreli.

“Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več, kot se marsikje zdi po izkušnji nedavne vodne ujme,” je poudaril Saje in dodal, da se ob prazniku Marijinega vnebovzetja želimo okrepiti v veri in upanju.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je pri današnji osrednji maši pri baziliki Marije Pomagaj na Brezjah izpostavil, da današnji praznik še kako potrebujemo, tudi zaradi stisk, ki smo jih doživeli zaradi poplav. Ob tem je pozval k solidarnosti in medsebojni pomoči. Spregovoril je tudi o svetosti življenja in obsodil evtanazijo.