(VIDEO) Golob: Slovenija sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito – TOPNEWS.si

(VIDEO) Golob: Slovenija sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito

6. avgusta 2023
(VIDEO) Golob: Slovenija sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito

Slovenija je sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito, prav tako je za pomoč zaprosila sosednje države, je danes v Škofji Loki, kjer si je ogledal prizadeta območja zaradi poplav, dejal premier Robert Golob. “Danes smo tukaj z namenom, da vzpostavimo učinkovito sanacijo,” je poudaril.

“Slovenija je sprožila evropski mehanizem za pomoč z namenom, da ojačamo naše sile,” je dejal premier. Za pomoč je prav tako zaprosila sosednje države, “tudi njihove vojske na tistih točkah, kjer nam lahko pomagajo”, predvsem pri helikopterski prevozih. “Tudi v primerih, kot je Škofja Loka, bomo to uporabili,” je dodal.

Premier si je v Škofji Loki ogledal posledice ujm skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom ter poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom ter tamkajšnjim županom Tinetom Radinjo. Poudaril je, da je “intervencija danes lepo urejena, zakonsko urejena, ve se, kdo je tisti, ki je odgovoren, kako poteka in kdo zagotavlja sredstva”.

“Običajno v prehodu v sanacijo na nek način sistem razpade. Želimo zagotoviti, da se to tokrat ne bo zgodilo, da bodo ljudje, ki pomoč potrebujejo, to dobili,” je dejal premier, ki si bo danes ogledal tudi prizadeta območja v Radovljici in Medvodah.

Po njegovih besedah želijo tudi zagotoviti, da bo infrastruktura vzpostavljena in sanirana, “tako kot je treba čim hitreje in da se bomo hkrati tudi na terenu prepričali, v katerih točkah je bila sanacija vodotokov v preteklosti uspešna in v katerih ne, ter da tudi na tem področju najdemo učinkovite rešitve”.

https://twitter.com/Slovenskavojska/status/1688206037747175424

Premier je pri tem poudaril, da gre za kompleksen problem, ki ga ne bo mogoče rešiti v enem dnevu. “Smo pa na tem začeli delati in verjamem, da bodo tudi zakonske spremembe, ki prihajajo v prihodnjih tednih, pomembna točka, na kateri bomo lahko rešitve tudi zasnovali,” je dodal.

Razmere na Škofjeloškem so še vedno katastrofalne, tri doline so odrezane od sveta, pa je opozoril škofjeloški župan Tine Radinja, ki premierjev današnji obisk razume kot znak podpore. “Sledila bo obsežna sanacija, pri kateri potrebujemo pomoč tako države kot EU, da bomo osnovni življenjski standard prebivalcev dvignili tja, kjer je bil pred nesrečo,” je pozval.

Reševalna pomoč na večini območij, ki so jih prizadele poplave, prehaja v fazo zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje in zagotavljanje komunikacij. Zaradi obsežnosti škode na prizadetih območjih se je Slovenija odločila, da prek dveh mehanizmov med drugim zaprosi za 40 strojev z ekipami, 40 montažnih mostov, pet helikopterjev in 200 vojakov.

STA objavlja seznam pomoči, za katero je prek dveh mehanizmov zaprosila Slovenija.

Prek mehanizma EU na področju civilne zaščite za pomoč v mehanizaciji za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest je Slovenija zaprosila za:

– 10 delovnih strojev (bager, goseničar) do 7,5 tone z inženirsko ekipo,

– 10 delovnih strojev (bager, goseničar) do 17,5 tone z inženirsko ekipo,

– 10 delovnih strojev (bager, goseničar) nad 17,5 tone z inženirsko ekipo,

– 10 delovnih strojev (bager in buldožer) z inženirsko ekipo,

– 30 specialnih vozil za urejanje vodotokov z inženirsko ekipo,

– 20 montažnih mostov, dolgih do 40 metrov.

Prek mehanizma Nata za odzivanje na naravne in druge nesreče je Slovenija zaprosila za pomoč v obliki:

– pet težkih vojaških helikopterjev z nosilnostjo vsaj pet ton za prevoze,

– 200 vojakov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči,

– 20 montažnih mostov, dolgih do 40 metrov.

Vir: Urad vlade RS za komuniciranje (Ukom)

Hrvaška je že zagotovila pomoč vojaškega helikopterja za pomoč pri zajezitvi in utrditvi nasipov na Muri. Pomoč ostalih držav Slovenija še pričakuje. Pomoč usklajujejo prek Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je v stalnem stiku z obema centroma za koordinacijo pomoči v Bruslju, so še sporočili z Ukoma.

Predsednik vlade Robert Golob se je danes v telefonskem pogovoru zahvalil predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za vso ponujeno pomoč Sloveniji, ki se trenutno sooča z uničujočimi poplavami. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je dejala, da bo po napovedih v Bruslju von der Leyen Slovenijo predvidoma obiskala prihodnji teden.

“Iskrena hvala Ursuli von der Leyen za tople besede podpore in ponujeno pomoč Evropske komisije. Gre za močan izraz evropske solidarnosti in povezanosti, ki ga izrazito cenimo,” je besede Goloba na omrežju X, nekdanjem Twitterju, objavila vlada.

Fajon je medtem danes opravila pogovore z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in španskim zunanjim ministrom Josejem Manuelom Albaresom, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

“Razmere v Evropskem svetu in Evropski službi za zunanje delovanje spremljajo z veliko zaskrbljenostjo in izrekajo vso solidarnost. Zagotavljajo polno pomoč Sloveniji,” je zapisala na omrežju X in dodala, da bo po napovedih v Bruslju von der Leyen Slovenijo predvidoma obiskala prihodnji teden.

Predsednica Evropske komisije je sicer v soboto na omrežju X zapisala, da je EU na strani slovenskega ljudstva in dodala, da bo zagotovila mobilizacijo pomoči, ko bo to potrebno.

Po ocenah Goloba bo škoda ujme v Sloveniji verjetno presegla 500 milijonov evrov. Vlada je zato v soboto na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva.

Med drugim se lahko iz sklada financira urejanje prizadetih območij, zdravstveno oskrbo prizadetega prebivalstva ter takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja.

Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, a kot je v soboto pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, bi lahko pomoč pridobila tudi iz drugih sredstev EU.

Med njimi je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.