(VIDEO) Vlada, na zadnji seji pred počitnicami, sprejela poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski za leto 2022 in se seznanila z razmerami na terenu po hudih neurjih
Vlada je sprejela poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski (SV) za leto 2022 in ga bo na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021-2026 poslala v DZ. Ministrstvo za obrambo je leta 2022 v okviru zakona realiziralo izplačila v višini 117,4 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Višja poraba v letu 2022 je posledica nižje porabe v letu 2021, ko je ta znašala 74,5 milijona evrov. Zakon sicer določa, da se finančna sredstva v letih 2021-2022 zagotovijo v višini 100 milijonov evrov za vsako leto, v letih od 2023 do vključno 2026 pa v višini 145 milijonov evrov za vsako leto, in sicer na posebni proračunski postavki pri ministrstvu za obrambo.
Ministrstvo za obrambo je leta 2022 izvajalo projekte, namenjene izgradnji dveh ključnih zmogljivosti SV za zagotavljanje nacionalne in kolektivne obrambe v okviru Nata, in sicer bataljonske bojne skupine in enote za specialno delovanje, ter vzpostavljalo pogoje za delovanje teh zmogljivosti v zahtevanih pogojih.
Ministrstvo za obrambo je danes predlagalo nove rekordne obsege načrtovanih orožarskih nabav v naslednjih 4 letih. V Levici nasprotujemo dodatnemu oboroževanju. Zato so ministri Levice na današnji seji vlade glasovali proti nakupom orožja.
Več: https://t.co/LUzMhVtb18 pic.twitter.com/laZk5neJep— Levica (@strankalevica) July 20, 2023
Investicije, za katere je ministrstvo pripravljalo investicijsko dokumentacijo, sklenilo pogodbe oziroma realiziralo prevzete finančne obveznosti, so bile predvidene v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, srednjeročnem obrambnem programu Slovenije 2022-2026 in letnem načrtu izvajanja investicij v SV.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je na novinarski konferenci po seje vlade opozoril, da bo vreme do sobote nestabilno, zato naj bodo ljudje in organizatorji dogodkov pozorni na napovedi ter naj sebe in drugih ne izpostavljajo nevarnostim. Minister za obrambo Marjan Šarec je ob tem zagotovil, da je za pomoč na voljo tudi Slovenska vojska.
Danes je do večera napovedano dogajanje predvsem na severnem delu Slovenije, kjer obstaja možnost neviht, toče in neugodnega vetra. Pestro vremensko dogajanje je nato možno vse do sobote, je opozoril Šestan in dodal, da je v stalnih stikih s predstavniki Agencije RS za okolje. “Ponovno apel vsem skupaj, naj bodo pozorni na te dogodke in naj kljub naši prelepi naravi ne odhajajo vanjo kar tako,” je poudaril.
⚠️ Vodja civilne zaščite Srečko Šestan je državljanke in državljane in organizatorje dogodkov pozval, naj resno jemljejo vremenska opozorila in naj se ne izpostavljajo nevarnosti.
‼️ Vremenska opozorila lahko spremljate na https://t.co/UNVxCaLx3L pic.twitter.com/xOWNIsMwLu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 20, 2023
Večdnevna neurja so po njegovih besedah obremenila tudi intervencijske ekipe. Tako v nekaterih občinah zaznavajo manjše težave pri “zamenjavi sil”, a kritičnih točk še ni, je zagotovil.
Na vprašanje, kakšne so prve ocene intervencijskih stroškov po neurjih v zadnjih dneh, je odgovoril, da se je rok za sporočanje stroškov pri neurjih prejšnji teden iztekel v sredo, a se vse prizadete občine še niso javile, zato so na upravi rok podaljšali do petka. Nato bodo zaključili s pripravo gradiva za vlado, ki bo odločala o intervencijskih stroških. Napovedal je tudi začetek popisovanja oziroma ocenjevanja škode, ki ga bodo izvedle občinske komisije.
Minister Šarec je vse občine, župane in njihove poveljnike civilne zaščite pozval, naj se v primeru utrujenih ekip, pomanjkanja opreme ali drugih sredstev obrnejo na civilno zaščito oziroma Upravo RS za zaščito in reševanje.
“Kjer ljudi manjka, se popolni z drugimi gasilskimi enotami, je pa na voljo tudi Slovenska vojska,” je zagotovil. Občine so sicer po besedah ministra odgovorile, da za zdaj pomoči vojske ne potrebujejo, bo pa ta pomagala v Cerknem.
“Ljudi je dovolj, so na voljo tudi rezervne gasilske ekipe in zato ni bojazni tudi v naslednjih dneh, ko pričakujemo nova neurja,” je poudaril.
Vlada se je na današnji seji po besedah Šarca pogovarjala o intervencijskem delu, ki poteka hitro in učinkovito, poleg tega pa tudi o dolgotrajnejših postopkih pri sanacijah. Intervencijske stroške namreč občinam po spremembi zakonodaje država povrne zelo hitro, da ti ne zajedajo v občinske proračune, zlasti v manjših občinah in v občinah, kjer škoda presega občinske proračune, je spomnil.
Na vladi so se, tako Šarec, dogovorili, da se bodo v prihodnjih dneh sestali in našli načine, kako pospešiti vsaj nujno sanacijo, da ta ne bi trajala predolgo. “Zagotovo so tudi birokratske ovire in težave, zato je pomembno, kot je naročil tudi predsednik vlade, da se sestanemo in da čim prej najdemo te ustrezne zakonske rešitve za tisto osnovno sanacijo, da ne bi ljudje predolgo čakali,” je dodal.
Pri pripravi rešitev sodeluje tudi Šestan, ki je pojasnil, da se bodo v petek sestali pri ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu. Do ponedeljka, ko se ob 11. uri znova sestanejo s premierjem Robertom Golobom, bodo pripravili kratkoročne ukrepe, pa tudi nakazali dolgoročne rešitve, je napovedal.
Vlada je v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023–2026 pri proračunskem uporabniku Slovenska vojska uvrstila tri nove projekte, pri enem je spremenila vrednost, enega pa je zaključila. Seznanila se je z Informacijo o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge ter imenovala posebno misijo Republike Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu OZN.
Vlada dopolnila Načrt razvojnih programov 2023–2026Vlada je v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023–2026 (NRP 2023–2026) pri proračunskem uporabniku Slovenska vojska uvrstila tri nove projekte, pri enem je spremenila vrednost, enega pa je zaključila.
Na osnovi dopolnitev in sprememb NRP 2023–2026 je ustvarjena podlaga za investicije Slovenske vojske, kot jih predvideva Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Gre za nakup še enega taktičnega transportnega letala, sistema protizračne obrambe, šestih večnamenskih transportnih helikopterjev in 106 bojnih kolesnih vozil za sočasno izgradnjo srednje bataljonske skupine in izvidniškega bataljona. Vlada s tem nadaljuje razvoj in modernizacijo Slovenske vojske v luči sodobnih varnostnih izzivov.
Vir: Ministrstvo za obrambo
Vlada s preoblikovanjem Vzajemne ureja pravice več kot 700.000 zavarovancev in ustanovitelja ZZZS
Vlada je potrdila predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo. Cilj predloga zakona je urediti in obvarovati tako premoženjski položaj ustanovitelja kot tudi vseh zavarovancev oziroma članov.
Cilj predloga zakona je dokončna ureditev premoženjskih razmerij med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi zavarovanci oziroma člani, tudi tistimi, ki imajo ta status na podlagi pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo. Družba bo torej tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju lahko še naprej izvajala svojo dejavnost.
Vir: Ministrstvo za finance
Informacija o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge
Vlada se je seznanila z Informacijo o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge (APK). APK je na območju Evropske unije prisotna od leta 2014. Trenutno je prisotna v 13 državah članicah ter v sosednjih tretjih državah.
Konec junija letos sta APK prvič prijavili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. V Sloveniji primer afriške prašičje kuge še ni bil potrjen. Hrvaška je prijavila že 112 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri izbruhe pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.
Glede na širjenje APK v sosednjih državah (Italiji, Hrvaški in Madžarski) in približevanju APK Sloveniji je za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu nujno potrebno zagotoviti:
nadgradnjo obstoječega informacijskega sistema in aplikacij v zvezi z upravljanjem izbruhov,
vzpostavitev aplikacije za spremljanje skupin za aktivno iskanje,
posodobiti in dopolniti potrebno opremo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI)
kadrovsko okrepitev NVI in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)
Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje APK je prednostna naloga EU, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje in zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU. V ta namen je Slovenija konec leta 2020 sprejela Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK), ki določa pristojnosti in odgovornosti različnih služb in deležnikov pri ukrepanju v zvezi z APK pri divjih prašičih. Glavni poudarek je na preprečevanju vnosa bolezni v državo oziroma rejo prašičev ter preprečevanje nadaljnjega širjenja.
Če se zaradi zagotavljanja virov izkaže potreba, bo predlagana tudi sprememba Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vlada imenovala posebno misijo Republike Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu OZN
Vlada je danes imenovala posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) za obdobje članstva in statusa opazovalke med 1. 10. 2023 in 31. 12. 2025.
S tem se Slovenija odziva na prošnjo generalnega sekretarja OZN z dne 16. junija 2023, da imenuje svojega predstavnika v VS OZN ter sporoči imena namestnikov in imena nadomestnih predstavnikov. Članstvo v VS namreč zahteva dodaten angažma in opravljanje nalog, ki presegajo običajno delovanje stalnih predstavništev držav članic pri OZN.
Za vodjo posebne misije je imenovan Samuel Žbogar, trenutni državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, sicer pa profesionalni diplomat z več kot 30 leti izkušenj. Žbogar je nekdanji zunanji minister, posebni predstavnik EU na Kosovu, vodja delegacije EU v Severni Makedoniji ter nekdanji namestnik stalnega predstavnika pri OZN v času prvega članstva Slovenije v VS OZN. Bil je tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu. Veleposlanik Boštjan Malovrh ostaja stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN in bo vodil Misijo Republike Slovenije pri OZN v New Yorku.
Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve