Hrvaški posmehljivi odzivi: Mladi Mahnič bi se vojskoval s Hrvaško, vendar s čim?

Nekateri hrvaški mediji so se posmehljivo razpisali o odločitvi “Janševega varovanca”, ki je “samoiniciativno” sklical sejo Odbora za obrambo o ” možnih konfliktih s Hrvaško”, zaradi Piranskega zaliva.

Potem ko so 6. septembra poslanci Državnega zbora, člani Odbora za obrambo, izvedli nujno sejo o nabavi novih oklepnih vozil, je predsednik tega Odbora, Žan Mahnič, za 14. september sklical novo sejo, kjer naj bi za zaprtimi vrati razpravljati o pripravljenosti slovenske vojske na možne konflikte glede implementacije arbitražnega sporazuma.

Na zasedanju bo tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik GS slovenske vojske Andrej Osterman, urad predsednika, urad predsednika Vlade, slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo Slovenije. Sodeč po prvih odzivih, je Mahnič, sicer član Janševe SDS, sejo sklical na svojo roko, nakar so ga nekateri slovenski politiki obtožili, da slovensko vojsko uporablja za politične manipulacije. Prav tako so ga obtožili zlonamernega in hujskaškega delovanja. Slovenski premier Miro Cerar ga je pozval, naj četrtkovo sejo prekliče, vendar mu je Mahnič odgovoril kar preko Twitterja. “Ne čudi me, da bivši jugo oficirji ne razumejo vloge parlamentarnega odbora za obrambo v demokraciji. Da ne razume ustavni pravnik Miro Cerar – to me šokira,” meni Mahnič. “Predsednik Borut Pahor je poslal sporočilo, ki med vrsticami pomeni “ne bih se štel mešati” ter navedel, da je sklic seje v pristojnosti Odbora. Žan Mahnič je sicer dokaj incidenten slovenski politik, rojen leta 1990. “Pogosto na družbenih omrežjih obračunava s tistimi, ki mu niso naklonjeni, januarja letos je bil v slovenski delegaciji v ZDA zaradi inauguracije Donalda Trumpa. Mahniča bodo pomnili tudi po širjenju histerije v času migrantske krize, ko je izjavil, da je Slovenija glavni koridor na poti islamističnih ekstremistov z Dunaja do BiH in naprej do Sirije. Mahnič je dejal, da so džihadisti v Sloveniji zakupili stanovanja, v katerih prespijo na poti do Siriji. Prav tako je govoril, da se v Sloveniji izvaja rekrutacija islamistov,” piše hrvaška novinarka Arslani.

Hrvaški tisk se sprašuje, “s čim bi Slovenci krenili v “vojno s Hrvaško”. To ni prvič, da Slovenci omenjajo orožje v zvezi s Piranskim zalivom. Med prvimi se je junija letos oglasil Dimitrij Rupel, bivši šef slovenske diplomacije. Rupel je, ko se je odločalo o Piranskem zalivu, izjavil, da Slovenija mora v zaliv poslati vojaško ladjo Triglav in kupiti še nekoliko novih vojaških ladij, ki bi morale “braniti slovenske teritorialne vode””.

Vendar pa ni jasno, zakaj bi država z dvema vojaškima ladjama, Ankaran in Triglav, vstopala v kakršnokoli merjenje moči z državo, ki ima večkrat večjo mornarico. Začnimo z nekaj številkami, pišejo hrvaški novinarji. Triglav je patruljna ladja ruske proizvodnje, ki so jo Slovenci dobili na račun starega dolga. Projekt 10412, kot se imenujejo tovrstne ladje, so namenjene za patruljiranje ob priobalnem področju in so skladno s tem tudi oborožene. Triglav ima AK630m sistem za obrambo, ki je sestavljen iz 6-ih cevi, kalibra 30 milimetrov in je najbolj podoben ameriškemu Vulcanu. Primarni namen sistema je uničevanje izstreljenih protiladijskih projektilov in se lahko uporablja tudi za napade na neke druge cilje. Na ladji se nahaja tudi 16 ročnih lanserjev raket Igla, dosega nekaj več kot pet kilometrov. Ankaran je izdelan v Izraelu in je bil prva vojaška ladja v Sloveniji po izteku embarga na uvoz orožja po zaključku zadnje vojne. Na drugi strani, hrvaška vojaška mornarica razpolaga s štirimi raketnimi topovnjačami, oboroženimi z daleč močnejšim sistemom Saab Bofors RBS15, dosega devetdeset kilometrov. Razen tega, RBS15 je znan tudi po tem, da uporablja “sea-skimming potek leta” le nekaj metrov nad morsko gladino. Spada v “fire-and-forget sisteme”, kjer ni potrebno dodatno nameščanje projektilov po lansiranju. Hrvaška mornarica ima štiri patruljne ladje in vse štiri so večje in boljše opremljene kot ladja Ankaran. Nekdaj ugledni slovenski politik in človek, ki si je kot minister za zunanje zadeve prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije, že nekaj let izjavlja razne provokacije na račun Hrvaške. Zapomnili si bomo tudi njegovo izjavo, tako hrvaški novinarji, iz leta 2007, ko je za slovenske medije izjavil: “Hrvaška bolj rabi nas, kot mi njo, saj Slovenija med drugim, odloča o hrvaški prihodnosti kot članica Evropske unije”. Seveda, take besedne izmenjave niso pretirano neobičajne med nominalnimi zaveznicami. Grčija in Turčija v Egejskem morju redno vpadata druga drugi v zračni prostor ali teritorialne vode, porogljivo zaključi hrvaška novinarka Merita Arslani, Express.hr.