(VIDEO) “Hočem odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren, da je Evropska unija potisnjena na rob bankrota” – Viktor Orban jezen ob prihodu v Bruselj
“V Bruslju imajo trenutno vsi eno samo vprašanje: kam je izginil denar?,” je Orbán je dejal v videu na Facebooku pred vrhom voditeljev EU. Dejal je, da je Evropska komisija predlagala spremembo proračuna EU, “in od držav članic zahteva več sto milijard prispevkov.
Premier je dejal, da se ob tem postavlja vprašanje, »kako to, da Evropska unija bi lahko potisnili na rob bankrota«.
Orbán je v podrobnostih predloga spremembe EK opozoril, da so države članice pozvali, naj v proračun prispevajo še 50 milijard evrov, “da jih lahko dajo Ukrajini, čeprav ne morejo obračunati denarja, ki smo ga že prispevali.” “Od držav članic hočejo veliko denarja, da bi lahko pokrili obresti prejšnja posojila EU,« je dejal premier. “To so posojila, iz katerih je Poljska in Madžarska še ni prejela niti enega penija.”
Orbán je dejal, da je “neresno” od EU, da “želi več denarja za migracije, čeprav ne”. za varovanje meje, ampak za sprejem migrantov«.
“In seveda niso pozabili niti nase,” je dejal. “Sprašujejo za milijarde evrov za dvig plač bruseljskih birokratov.”
Stališče Madžarske je jasno, je dejal Orbán. »Predvsem želimo vedeti, kaj vse to denar, ki smo ga doslej prispevali, je bil porabljen,” je dejal. “In potem hočemo odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren, da je Evropska unija potisnjena v na robu bankrota.”
Brussels, #EUCO. We want to know who is responsible for bringing the European Union to the brink of bankruptcy. Where is the money @EU_Commission ? pic.twitter.com/va7l1ipcNy
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) June 29, 2023
Viktor 🤡🤮 Orbán's new estate is ready. Only the pools (two of them) and the garden ponds (three) need to be filled with water. (Job offer:
maids, gardeners, horse caretakers…) https://t.co/9tjFifqZLK pic.twitter.com/d9vYpCEoiC— Denes Torteli 🇪🇺🇭🇺🇺🇦 (@DenesTorteli) June 16, 2023
Predsednik vlade 🇸🇮dr. Robert Golob se udeležuje rednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju.
Voditelji bodo razpravljali o vojni v Ukrajini, krepitvi enotnega trga EU in gospodarski varnosti. Dotaknili se bodo tudi vprašanj migracij, obrambe in drugih aktualnih tem. pic.twitter.com/ef0PnvOaMu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 29, 2023
Trajen mir v Ukrajini je eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato, je premier Robert Golob povedal pred današnjim vrhom EU, na katerem govorijo tudi o sodelovanju z Natom. Ena od osrednjih tem pogovorov je zagotavljanje varnostnih jamstev za Ukrajino, pri čemer se Slovenija zavzema za podporo v okviru obstoječih shem.
Trajen mir v Ukrajini je eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato, je premier Robert Golob povedal pred današnjim vrhom EU, na katerem govorijo tudi o sodelovanju z Natom. Ena od osrednjih tem pogovorov je zagotavljanje varnostnih jamstev za Ukrajino, pri čemer se Slovenija zavzema za podporo v okviru obstoječih shem
“Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem,” je pred zasedanjem voditeljev EU povedal Golob.
Po njegovem mnenju ni dvoma o tem, da je Ukrajina na evroatlanstki poti, kako dolga bo ta, pa je odvisno od različnih dejavnikov.
Iskanje priložnosti za mir je po premierjevih besedah pomembno tudi spričo nedavnega upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je zgolj, da vsaka dolgotrajna vojna pomeni velik stres za vse vpletene, kar se je pokazalo tudi v Rusiji.
“Nihče si ne želi dolgotrajne vojne ravno zaradi nestabilnosti, ki se potem širi navzven. Glede tega je osnovno vodilo še vedno iskati priložnost za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru,” je dejal.
Z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom danes voditelji držav članic unije razpravljajo tudi o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.
Golob je pojasnil, da pri varnostnih jamstvih zaenkrat ni predvidena širitev shem podpore, ampak kako obstoječe zaobjeti pod enoten dežnik. Gre za iskanje ravnovesja med ukrepi EU in Nata, je še dejal.
“Slovenija podpira to, da znotraj obstoječega dežnika nadaljujemo z aktivnostmi, predvsem pa Ukrajini pomagamo pri obrambi njene kritične infrastrukture, pri obnovi in pri tem, da država funkcionira normalno in da ji tudi finančno pomagamo pri vsem tem,” je povedal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno dejala, da želi unija za obnovo Ukrajine uporabiti tudi rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij, kar je ena od tem današnjega zasedanja.
Premier Golob je pozval k previdnosti in poudaril, da se k temu ne sme pristopiti prehitro. “Če verjamemo v vladavino prava, potem moramo tudi v tem primeru postopati v skladu z vladavino prava. To je naše osnovno načelo, znotraj tega okvirja pa lahko iščemo rešitve,” je dejal.
Glede zagotavljanja odgovornosti za zločine v Ukrajini pa je poudaril, da si Slovenija prizadeva, da bi to potekalo v okviru Združenih narodov. Tudi kot bodoča članica Varnostnega sveta ZN želi, da bi se vloga te organizacije okrepila.