Interpelacija proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je četrta v mandatu Golobove vlade

Interpelacija proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, ki so jo vložili v SDS, je četrta interpelacija v mandatu aktualne vlade. Doslej sta se morali v DZ zagovarjati tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in zunanja ministrica Tanja Fajon, na tnalu pa je bila tudi celotna vlada.

Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar: prvo interpelacijo v tem mandatu so poslanci SDS vložili septembra 2022, v njej so tedanji ministrici med drugim očitali zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj. Poslanci so 14. novembra 2022 s 24 glasovi za in 50 proti odločili, da ministrica ostane na položaju.

Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon: septembra 2022 so v SDS vložili interpelacijo, v kateri so ministrici očitali zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah ter kršenje zakona o zunanjih zadevah. DZ je interpelacijo 11. novembra 2022 zavrnil z 22 glasovi za in 52 proti.

Interpelacija o delu in odgovornosti vlade: skupina poslancev SDS je marca letos vložila interpelacijo zoper celotno vlado pod vodstvom Roberta Goloba. Očitali so ji združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ukinitev urada za demografijo, opustitev dolžnega ravnanja na področju zdravstva in na področju preprečevanja nezakonitih migracij. V državnem zboru so 19. aprila opravili le razpravo, saj predlagatelji niso vložili nobenega predloga sklepa oz. konstruktivne nezaupnice, o katerih bi lahko glasovali.

Poslanci SDS v danes vloženi interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za zdravje, ki so jo sicer napovedali že v začetku tedna, Bešiču Loredanu očitajo odgovornost za vedno slabše razmere v zdravstvu, serijo neizpolnjenih in prelomljenih obljub o njihovem reševanju ter neukrepanje in opuščanje dolžnega ravnanja.

Med glavnimi očitki v SDS navajajo podaljšanje čakalnih dob. Kot so spomnili, je tudi minister ob nastopu mandata junija lani med prioritetami izpostavil krajšanje čakalnih dob v zdravstvu. “Skoraj 50.000 pacientov več je na dan 31. marca 2023 na obravnavo čakalo nad dopustno čakalno dobo glede na 1. september 2022. Do junija 2023 je bilo za skrajševanje čakalnih dob na podlagi interventnega zakona porabljenih že okoli 137 milijonov evrov,” v interpelaciji navajajo v SDS.

“Dejstvo je, da sredstva, ki so šla iz žepov davkoplačevalcev, niso bila smotrno porabljena, ukrep za skrajševanje čakalnih dob v interventnem zakonu pa ni dosegel želenega učinka,” poudarjajo. Slednje po njihovem mnenju jasno in neizpodbitno izkazujejo tudi številke. Ob tem ministru očitajo tudi, da je od obljub, kako bo v letu dni z interventnim zakonom skrajšal čakalne dobe, po preteku tega časa kot uspeh predstavlja dejstvo, da se čakalne dobe niso ekstremno podaljšale.

V 12 točkah poslanci SDS ministru za zdravje očitajo “vrsto neuresničenih obljub” o časovnici zdravstvene reforme, ki jo je vlada predstavila v začetku leta. Ob tem so poudarili, da je Bešič Loredan do konca junija med drugim obljubil pripravo sistemske zakonodaje za rešitev problematike družinske medicine, prenovo nadzora in vodenja javnih zavodov ter ureditev področja absentizma.

V vodo je padla tudi časovnica o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in sprva za april napovedano oblikovanje ločenega plačnega stebra za področje zdravstva in socialnega varstva, so kritični v SDS. Obregnili so se tudi ob telefonski pogovor ministra s podpredsednikom sindikata Fides Gregorjem Zemljičem, v katerem je od njega zahteval podpis sporazuma glede zvišanja plač.

“Čas se je iztekel, kdo bo torej prevzel politično odgovornost,” se ob tem sprašujejo predlagatelji interpelacije. Ob tem so spomnili, da je vladna koalicija še pred nastopom mandata kot prioriteto izpostavljala reševanje razmer v slovenskem zdravstvu, na to se nanaša tudi veliko obljub, zapisanih v koalicijski pogodbi, v začetku leta pa so člani koalicije podpisali tudi zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme.

Neuspešno se minister za zdravje po prepričanju SDS sicer spopada tudi s korupcijo v zdravstvu, pri čemer je po njihovem mnenju korak v napačno smer storil tudi z razveljavitvijo novele zakona o javnem naročanju, ki ga je sprejela vlada prvaka SDS Janeza Janše.

Za fiasko so v največji opozicijski stranki označili tudi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, ki je sprva deloval na ministrstvu. Za tem je začel delovati strateški svet za zdravstvo pri predsedniku vlade pod vodstvom Erika Breclja, ki pa je v javnosti večkrat kritiziral tudi delo ministra, so spomnili v SDS. Tako ocenjujejo, da smo priča razkolu ekipe, ki je pred nastopom aktualne vlade napovedovala velik preboj v slovenskem zdravstvu. “Danes tako ob Danijelu Bešiču Loredanu ni več niti Dorijana Marušiča niti Mirte Koželj niti Erika Breclja. Zvest mu ostaja le še Aleš Šabeder,” so zapisali v SDS.

Kritični so tudi do napovedanega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki predvideva uvedbo obveznega prispevka, delovanja ambulant za neopredeljene ter projekta ureditve mreže nujne medicinske pomoči in urejanja področja satelitskih urgentnih centrov.

Prepričani so, da so vsa navedena dejanja ministra prinesla vedno slabše razmere v slovenskem zdravstvu, kratenje ustavne pravice državljanov do zdravstvenega varstva, omejen dostop do zdravstvenih storitev ter funkcijo ministra za zdravje skrhala do te mere, da je izgubljeno zaupanje javnosti. To pa so dovolj trdni argumenti, da minister Bešič Loredan ni primeren za opravljanje funkcije, ki jo zaseda, zato mora z nje oditi, menijo v SDS.