Minister Han pozval družbo SIJ in lastnika Andreja Zubickega naj vrne državno pomoč

Gospodarski minister Matjaž Han je družbo Sij, katere skupščina je konec maja potrdila izplačilo dividend v višini 5,8 milijona evrov, pozval, naj njene štiri hčerinske družbe Sij Acroni, Sij Metal Ravne, Sij ZIP Center in Sij Ravne Systems vrnejo državo pomoč. Agencija Spirit jim bo medtem začasno zamrznila izplačila in nad njimi uvedla nadzor.

https://twitter.com/MGTS_gov/status/1669312414054072324

“Osnovni namen zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in pravil o državnih pomočeh je pomagati slovenskemu gospodarstvu oz. podjetjem, ki jih je prizadela energetska kriza. Slovenskim podjetjem smo namenili 400 milijonov evrov javnega denarja. Vsekakor ni bil namen dajati državno pomoč podjetjem, ki te pomoči ne potrebujejo tako nujno,” je ob tem povedal minister.

Minister @MGTS_gov Matjaž Han pozval družbo SIJ d.d. k premisleku o izplačilu dividend, uveden tudi nadzor nad štirimi hčerinskimi podjetji.

➡️ https://t.co/6kjzixUPf4 pic.twitter.com/YFL4km7ozA

— Socialni demokrati (@strankaSD) June 15, 2023

Pozrnost na družbo Sij je usmeril zapis na portalu Necenzurirano.si, da “SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo”
Prejemki ključnih vodilnih v Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je od države prejela pomoč zaradi energetske draginje, so lani znašali kar 21 milijonov evrov – štirikrat več kot leto pred tem. Med njimi je tudi Tibor Šimonka, prvi mož gospodarske zbornice (GZS).
Medtem ko je država zaradi previsokih cen energentov pomagala SIJ, je ta ustvaril rekordne rezultate. Prejemki vodilnih so šli v nebo, ruski lastniki pa so si izplačali visoke dividende.

Družbo SIJ vodi predsednik uprave Andreja Zubickega in štirje podpredsednike. To so Tibor Šimonka, Jevgenij Zverev, Vjačeslav Korčagin in Igor Malevanov.

Necenzurirano tudi razkrivamo, da Andreja Zubickega skupina, ki zaposluje 3.800 ljudi, že več let na veliko financira. Do zdaj mu je posodila že več kot 80 milijonov evrov, pri čemer za ta denar zelo verjetno plačuje razmeroma nizke obresti. Po podatkih Necenzurirano gre za posojila, ki niso zavarovana, njihov skupni znesek pa se vsako leto strmo povečuje. Tako ni jasno, ali in kdaj jih bo Zubicki sploh vrnil.

Ruski poslovnež Andrej Zubicki je prevzel družbo SIJ na enak način kot slovenski menedžerji pred finančno krizo leta 2008. Najel je bančna posojila in za njihovo zavarovanje zastavil delnice prevzete družbe.

Zakon določa primere, kdaj podjetje, ki je prejelo pomoč, ne sme izplačati dobička. Te omejitve veljajo za prejemnike pomoči in ne za povezane družbe. Kot je pojasnil Han, vlada v zakon ni vključila določbe o prepovedi izplačil dobička tudi za krovne ali povezane družbe predvsem, ker ni želela spraviti v neenakopraven položaj slovenskih krovnih družb v primerjavi s krovnimi družbami, ki imajo sedež v tujini. Za krovne družbe v tujini namreč določbe slovenske zakonodaje ne veljajo niti nad njimi ni možen nadzora. Enake določbe o prepovedi o izplačilih dobička so bile že v protikoronskih zakonih za pomoč gospodarstvu v času pandemije covida-19.

Krovna družba Sij – Slovenska industrija jekla za državno pomoč ni zaprosila. So pa zanjo zaprosile njena štiri hčerinska podjetja. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so navedli, da jim je bilo do sedaj izplačano dobre 2,42 milijona evrov pomoči. Nadaljnja izplačila bo agencija Spirit začasno zamrznila ter v nadzoru podjetij ugotavljala skladnost njihovega poslovanja z zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in pravili o državnih pomočeh.

Skupščina Sija, v kateri ima družba Dilon 72,2-odstotni delež osnovnega kapitala (74,3 odstotka glasovalnih pravic), med lastniki pa sta še Republika Slovenija (25,0001 odstotka osnovnega kapitala) in družba Unior (0,001 odstotka), je konec maja sklenila, da bo od 102,7 milijona evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend za lani namenila 5,8 milijona evrov oz. 6,01 evra bruto na delnico.

Slovenski državni holding (SDH) je sicer sredi junija sklenil, da letos na skupščinah družb ne bo podprl izplačila dividend, če sta predlog za neizplačilo dividend zaradi obveze po vračilu prejete pomoči oblikovala uprava in nadzorni svet, ko dejanski oz. pričakovani znesek pomoči presega deset odstotkov čistega dobička leta 2022, ko je ocenjeni oportunitetni strošek odloga izplačila dividend nižji od ocenjenega stroška izgube pomoči in ko bilančni dobiček družbe za lani omogoča izplačilo primernih dividend v začetku leta 2024.

Krovna družba Sij – Slovenska industrija jekla za državno pomoč ni zaprosila. So pa zanjo zaprosila njena štiri hčerinska podjetja. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so navedli, da jim je bilo do sedaj izplačane za dobrih 2,42 milijona evrov pomoči. Nadaljnja izplačila bo agencija Spirit začasno zamrznila ter v nadzoru podjetij ugotavljala skladnost njihovega poslovanja z zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in pravili o državnih pomočeh.

Skupščina Sija, v kateri ima družba Dilon 72,2-odstotni delež osnovnega kapitala (74,3 odstotka glasovalnih pravic), med lastniki pa sta še Republika Slovenija (25,0001 odstotka osnovnega kapitala) in družba Unior (0,001 odstotka), je konec maja sklenila, da bo od 102,7 milijona evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend za lani namenila 5,8 milijona evrov oz. 6,01 evra bruto na delnico.

Slovenski državni holding (SDH) je sicer sredi junija sklenil, da letos na skupščinah družb ne bo podprl izplačila dividend, če sta predlog za neizplačilo dividend zaradi obveze po vračilu prejete pomoči oblikovala uprava in nadzorni svet, ko dejanski oz. pričakovani znesek pomoči presega deset odstotkov čistega dobička leta 2022, ko je ocenjeni oportunitetni strošek odloga izplačila dividend nižji od ocenjenega stroška izgube pomoči in ko bilančni dobiček družbe za lani omogoča izplačilo primernih dividend v začetku leta 2024.

Vseh primerov sicer ni mogoče obravnavati enako. V SDH so pojasnili, da je skladno z zakonom bistvena naloga holdinga gospodarno ravnanje s premoženjem in ustvarjanje donosov za državo. Prejete dividende družb v lasti države se namreč stekajo v proračun države. “Če katerakoli družba v upravljanju SDH predlaga izplačilo dividend in finančni položaj družbe takšno izplačilo omogoča, mora SDH takšno izplačilo dividend potrditi,” so navedli. Kot so dodali, je pri konkretni družbi Sij država le 25-odstotni lastnik, tako da glasovanje države ni pomembno z vidika odločitve.