“Zato, da boste razumeli, zakaj se sedaj “spravljajo” na Bojana Zalarja. Tole je v ozadju” – Psihoanalitik Roman Vodeb “razkril zaroto” – TOPNEWS.si

“Zato, da boste razumeli, zakaj se sedaj “spravljajo” na Bojana Zalarja. Tole je v ozadju” – Psihoanalitik Roman Vodeb “razkril zaroto”

9. junija 2023
“Zato, da boste razumeli, zakaj se sedaj “spravljajo” na Bojana Zalarja. Tole je v ozadju” – Psihoanalitik Roman Vodeb “razkril zaroto”

“Izjemno sem razočaran nad nastopi direktorja ljubljanske psihiatrične klinike,” je včeraj na tiskovni konferenci po seji vlade povedal minister za zdravje in direktorja Zalarja pozval k odstopu. Med drugim zaradi “poniževalnih izjav, ki nimajo mesta v 21. stoletju” pa je vodstvo k odstopu pozvalo tudi društvo Šent.

“Ne bom odstopil zaradi govoric,” odgovarja Zalar ter dodaja , da se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo ugotovljeno, da je storil strokovne napake ali da je za njih objektivno odgovoren. Razrešeni člani sveta pa so ministrove trditve označili za neresnične in zavajajoče. Poudarili so, da niso imeli utemeljenega razloga za razrešitev direktorja klinike.

Ko ga je novinarka portala   N1 Barbara Smajila na torkovi tiskovni konferenci po njegovi izjavi, da so duševne motnje zelo specifične, vprašala, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo ali ne, je Zalar najprej dejal, da ne ve, da bi se pri njih to zgodilo, potem pa je sam naredil “primerjavo” s prijavami spolnih zlorab.

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, če je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema,” je dejal.

To pa je bilo kaplja čez rob za Inštitut 8. marec Nike Kovač: “Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena. Raziskave namreč kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka. Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU prijavljenih manj kot 14 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,” so v Inštitutu 8. marec zapisali na Twitterju.

 

Tu pa je nastopil psihoanalitik Roman Vodeb, ki je vzel v bran Bojana Zalarja “Zato, da boste razumeli, zakaj se sedaj “spravljajo” na Bojana Zalarja. Tole je v ozadju,” je na Twitterju zapisal Roman Vodeb, ki je ob tem opozoril na članek  pportala Topnews-si  “Vida, Grah Whatmough in klinična psihiatrija” – Stavkajoči novinarji jezni na Vido, ker je v analizo referenduma povabila tudi direktorja psihiatrične klinike“.

“Takšne razmere običajno povzročajo kaos. Kaos je nepredvidljiv tudi za tistega, ki ga generira. Torej tudi tisti ne ve kako se bo zadeva končala. In kaos je nekaj do česar se ne pristopa sistemsko ker potem ne bi bil kaos. Torej ima slučajne rešitve, te slučajne rešitve bodo pač prihajale na dan morda v skupinah, ki bo imela več energije, večjo motivacijo, ker te osebe so zelo dinamične, iščejo in te tudi prej nekaj najdejo. Kar bo to prineslo zaenkrat mislim , da so možni tudi drugačni pristopi, predvsem preveč dajemo na neke formalne momente premalo na neke globalne vsebine. In vsebina se kar nekako izgublja. To pa je naslednji problem v družbi,” je v v po- referendumski analizi o zakonu o RTV 30. novembra lani  dejal Bojan Zalar, generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana.

“Svoje naloge direktorja opravljam dobro, celoten tim klinike je zavezan delu, motiviran in odlično strokovno usposobljen. Za svoje bolnike skrbimo predano in po najboljših močeh. Naši strokovni rezultati so odlični, dokazljivo tudi v širšem mednarodnem primerjalnem okolju, dobre so tudi naše finančne bilance, saj smo ena redkih zdravstvenih ustanov, ki že vrsto let posluje pozitivno,” je v odzivu zapisal Zalar.

Ne bo pa odstopil “na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij”. “Tega ne bom storil zaradi osebne in strokovne integritete ter zaradi zaščite psihiatrične stroke pred grobimi posegi politike v njeno delovanje vsakič, ko se v javnosti pojavijo domneve in govorice,” je zapisal.

Zatrdil je, da so na kliniki vse informacije o očitanih domnevnih incidentih večkrat in podrobno preverili in pri tem doslej niso pridobili indicev, ki bi očitkom pritrjevali. “Kot direktor sem v minulih letih na vsak najmanjši indic odstopanja od strokovnih smernic reagiral hitro, strogo in učinkovito. Ne morem in ne bom pa posegal v delo sodelavcev zgolj zaradi pavšalnih informacij v javnosti in pritiskov,” je navedel.

Veseli ga, da je minister tudi zdravnik in ve, “da dobro razume, kakšne posledice imajo takšna ravnanja za zdravstveni sistem”. “Žal so zakonitosti sveta politike takšne, da strokovni argument nima nikakršne veljave. Kljub temu predlagam, da opravimo sistemski nadzor, vključno s strokovnjaki iz tujine, tako kot je minister že napovedal v pričetku tedna,” je zapisal Zalar.

Spomnil je, da je na pobudo ministra sam pozval tudi zdravniško zbornico, naj opravi strokovni nadzor nad delom klinike. Podal je tudi ovadbo zoper neznanega storilca, da tudi policija ugotovi, ali je bilo karkoli narobe. “Predlagam, da zadnjo besedo rečemo, ko bosta navedena dodatna eksterna strokovna nadzora opravljena. Če se izkaže, da naša klinika ali jaz kot direktor svojega dela nisem opravljal skladno z najvišjimi strokovnimi standardi, bom odšel sam in me k temu ne bo potrebno pozvati,” je zaključil.

Minister za zdravje je včeraj na tiskovni konferenci napovedal, da  se bo danes začel “dan odprtih vrat” na ministrstvu za zdravje, kjer se bo osebno zaslišal   nekatere domnevne žrtve iz  Psihiatrične klinike. “Klinika mora jasno komunicirati, kaj je bilo narejenega in kaj ne,” je dodal zdravstveni minister in za petek napovedal srečanje z nekaterimi pričami dogajanja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. “Prejemamo številne klice in nekaj terminov je še na voljo,” je dejal Bešič Loredan, potem ko je po razkritju domnevnega nasilja na kliniki žrtve pozval, naj se oglasijo pri njem.

Zdravstveni minister sicer vse paciente, ki so se zdravili ali se še bodo zdravili na kliniki, poziva, naj ostanejo mirni, saj da psihiatrična klinika dela dobro. “Če želi svet zavoda zadeve zapreti in ne sodelovati in na tak način nastopa v javnosti, je to po oceni vlade in mojem mnenju nedopustno,” zatrjuje Bešič Loredan.

Zalarja, ki se je sicer opravičil in dejal, da so njegovo izjavo vzeli iz konteksta, si je nakopal jezo pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, Levice in številnih nevladnih organizacij med njimi društva SOS.

“Želel sem izpostaviti, kako napačno in škodljivo je, če je za morda neresničnimi izjavami o nasilju zavajajoč efekt, da je zdravljenje v UPK Ljubljana za paciente škodljivo ali celo nevarno, saj bo zaradi tega pri pacientih in zaposlenih nastala velika škoda. Npr. ne bodo si upali priti na zdravljenje v kliniko, ker bodo verjeli nedokazanim vestem, da se tu s pacienti ne ravna z zdravstveno etiko, jih mučijo in maltretirajo. Podobno kot se lahko dogaja tudi na drugih področjih, kjer je pomembno, da se žrtev hitro in učinkovito zaščiti – ne da se jih spregleda in da se žrtve nasilja bojijo prijaviti spolno nasilje, ker menijo, da ne bodo obravnavane resno, saj je dokazni standard na tem področju zelo zahteven. Treba je ustrezno reagirati v vseh primerih, da se zaščitijo vse žrtve nasilja,” je v odzivu na kritike zapisal Zalar.

Ker so se številni mediji, strokovnjaki in zainteresirana javnost na izjavo odzvali zelo kritično, je to po Zalarjevih besedah terjalo še dodaten odziv. “Sem sodni izvedenec za področje klinične psihologije. To delo opravljam skoraj 30 let. V zadnji letih delam na področju razveznih postopkov in postopkov dodelitve skrbništev otrok. Moja izjava o tem, da sta od desetih prijavljenih spolnih zlorab le ena ali dve resnični, se nanaša na moje dolgoletne izkušnje v razveznih postopkih in postopkih dodelitve skrbništva otrok. Ta podatek je naravnost grozljiv in škodljiv, najbolj za dejanske žrtve teh zavržnih dejanj, saj tako zaradi dvoma postanejo žrtve še enkrat,” je zapisal v dodatnem pojasnilu.

“Obžalujem, da sem te podatke uporabil v izjavi presplošno in s tem nenatančno opredelil sporočila, ki sem jih želel predstaviti. Res je, tovrstnih manipulacij je v primerih spolnih zlorab blizu 20 odstotkov, kot ta podatek navajajo nekatere nevladne organizacije. Razumem upravičeno razburjenje številnih, ki so se odzvali na mojo ne dovolj natančno izjavo. Iskreno se opravičujem vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam tovrstnih zlorab. Moj namen ni bil žaljiv, saj tudi moje vrednote niso takšne,” je nadaljeval.

“Kot klinični psiholog, zaposlen v zdravstvu več kot 30 let, sem žal neštetokrat spoznal bolečino žrtev spolnih in drugih zlorab. O tem sem tudi predaval, med drugim tudi petstotim sodnikom in na mednarodnih simpozijih. Vse svoje življenje sem posvetil skrbi za bolnike, tudi žrtve zlorab, ter tudi zdravljenju motenj, ki povzročitelje pripeljejo k storitvi tovrstnih dejanj. Osebno globoko sočustvujem z vsako žrtvijo in tudi z njo kot specialist delim bolečino. Upam, da bo ta moja dodatna obrazložitev pojasnila dejanski namen moje izjave,” je sklenil dodatno pojasnilo.

Kdor koli, ki misli, da imamo težave s porastom lažnih pričevanj zaradi nekakšne preobčutljivosti družbe, izkazuje popolno neprimernost za položaj direktorja neke zdravstvene ustanove, torej natanko tistega tipa institucije, od katere pričakujemo občutljivost in strokovnost, ko se bodo soočali s tovrstnimi situacijami,” so bili v odzivu ostri v stranki Levica.

Psihiatrična klinika in njen direktor se te dni spopadata z resnimi očitki nasilja in prijavami zlorab in izživljanja nad bolniki. Direktorjeva sporna izjava po mnenju Levice meče resen dvom na njihove trditve o strokovnosti postopanja.

“Stanje je v resnici prav nasprotno. Zgodi se, da je dejanje spolnega nasilja skupine nad mladoletnico celo dobesedno posneto na kamero, pa to za sodišče ni zadosten dokaz o posilstvu. Soočene z neenakimi razmerji moči, družbeno stigmatizacijo in nerazumevanjem pristojnih institucij žrtve enostavno ne prijavljajo primerov spolnega nasilja. Kako globoko seže nerazumevanje te problematike, priča današnja izjava Bojana Zalarja. Ob dejstvu, da govorimo o direktorju zdravstvene ustanove, sodnem izvedencu in celo o večkratnem potencialnem kandidatu za ministra v preteklih vladah, se v nečem z Zalarjem lahko strinjamo. Grozljiv odnos do pojavov spolnega nasilja je zagotovo ‘del sistema’,” so sklenili v Levici.

Društvo SOS-telefon pa so  direktorju Psihiatrične klinike Bojanu Zalarju očitali  “poskus utišanja žrtev spolnega nasilja”. V Društvu SOS-telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja ob tej izjavi navajajo podatke iz raziskave ministrstva za pravosodje iz leta 2020, ki je pokazala, da je vsaka peta oseba v otroštvu doživela najmanj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma dve ali več. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo.

Predsednica društva Maja Plaz opozarja, da je spolno nasilje kaznivo dejanje, ob katerem je izraženega največ dvoma o žrtvah, saj so to težko dokazljiva dejanja, pri katerih so žrtve med sodnim postopkom, kadar je sploh sprožen, popolnoma razčlovečene in vnovično viktimizirane znotraj sistema. Zato se sprašuje, o kakšnem sistemu množičnega prijavljanja spolnih zlorab govori direktor ljubljanske psihiatrične klinike.

“Realnost žrtev in nas, ki jih vsakodnevno spremljamo, je, da živimo v sistemu, v katerem se jim po pravilu ne verjame, v katerem se nanje prelaga krivda za preživeto nasilje, v katerem se gre z dvomom včasih celo tako daleč, da sodnik sploh ne postavi izvedenca ali pa le-ta naredi poročilo zgolj na osnovi predhodne dokumentacije, ne da bi enkrat samkrat srečal tistega, o katerem poda svoje mnenje,” je bila kritična.

V društvu opozarjajo, da se nemalo žrtev spolnega nasilja znajde tudi na psihiatriji. “Večinoma so njihove izkušnje, da jih nihče ne vpraša, ali so preživele spolno zlorabo, spolno nasilje, spolno nadlegovanje,” je navedla Maja Plaz, ki je opozorila še, da je bil torek “dan, ko je žrtve ponovno nekdo hotel utišati”. Medtem ko mora po njenem mnenju del sistema “postati (pravočasno) prepoznavanje in ustrezna pomoč in kaznovanje storilcev in ne pometanje dejanskega stanja pod preprogo, saj s tem generiramo vsakovrstno nasilje”.

Vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja obsojajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Kot družba se moramo resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, pri katerem se največkrat pojavlja dvom o žrtvah in najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo,” so poudarili in dodali, da mora biti skupni cilj vseh, da žrtve vseh oblik nasilja opogumijo in jim zagotovijo primerno obravnavo.

Po njihovih besedah nasilje nad ženskami in v družini tudi po epidemiji covida-19 še narašča in “že prerašča v akutno stanje, kar se odraža tudi v porastu števila femicidov, lani smo jih zabeležili kar 13”.

K takojšnjemu odstopu direktorjev in predstojnika v Psihiatrični kliniki Ljubljana pa so včeraj  pozvali tudi v Društvu Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje. “Menimo, da so poleg nasilja, ki se je dogajalo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kršene osnovne človekove pravice tudi z izjavami vodilnih o neverodostojnosti psihiatričnih pacientov oziroma njihovih izjav. To so poniževalne izjave, ki nimajo mesta v 21. stoletju, posebej ne, glede na to, da vemo, da odrekanje dostojanstva močno vpliva na nastanek in posledice duševnih motenj,” je zapisala Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje.

Zato v Društvu Šent generalnega direktorja, strokovno direktorico, predstojnika oddelka za psihiatrijo in glavno sestro Psihiatrične klinike Ljubljana pozivajo k takojšnjemu odstopu. Ob tem je Švabova izpostavila tudi številna poročila o zlorabah, ki jih v zadnjih dneh prejemajo tudi od članov društva. “Duševne bolezni so resna zdravstvena stanja, ki jih doživlja veliko število ljudi po vsem svetu. Te bolezni ne bi smele biti predmet posmeha ali žaljivega govora,” je še poudarila.

V skupni izjavi so se na  odločitev vlade in nastop ministra za zdravje  odzvalo tudi pet danes razrešenih članov Sveta zavoda. Ministru očitajo neresnične in zavajajoče izjave. “Svet UPK Ljubljana je doslej ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter Statutom. UPK Ljubljana je ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je razumljivo, glede na občutljivost populacije, ki jo klinika obravnava. Po vsaki seji Sveta, ki jih je bilo zgolj od leta 2020 do 2023 kar 11, je Svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu (letna poročila, poročila o izvajanju investicij, strategije razvoja, čakalne dobe,…). Ministrstvo je pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, tudi v letu ministrovanja sedanje vlade,” so zapisali v pisnem odzivu.

Kot so poudarili, ministrstvo ni nikoli zahtevalo “dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj”. Pravijo tudi, da ministrstvo Svetu ni podajalo nobenih smernic ali priporočil. “Prav tako nismo prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti našega delovanja,” so zapisali.

Navajajo tudi, da so člani sveta ministrstvu predlagali sestanek, a da se na njihovo pobudo ministrstvo ni odzvalo. “Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v ‘tajnosti’ proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane Sveta in pozivali direktorja k odstopu,” pravijo razrešeni člani sveta.

Kot neresnično so označili tudi navedbo ministra, da je imela klinika zgolj interne nadzore, ne pa tudi zunanjih. Poslovodstvo klinike je o vseh nadzorih seznanil Svet zavoda. “Po naših podatkih je klinika imela od 2020 do 2023 skupno 31 zunanjih nadzorov. Minister bi lahko vedel, da je samo iz hiše, ki je vodi, kliniko 14-krat inšpiciral zdravstveni inšpektorat, ki je zunanji nadzor, neposredno podrejen ministru. Poleg teh je klinika imela v tem obdobju naslednje zunanje nadzore: osem nadzorov s področja kakovosti, dva s strani Varuha človekovih pravic in šest nadzorov s strani ZZZS ter en inšpekcijski nadzor inšpektorata za delo januarja letos,” so pojasnili v pisnem odzivu in dodali, da ima klinika vsako leto še vrsto drugih nadzorov, kot na primer sanitarno inšpekcijo.

Kot neresnično so označili trditev zdravstvenega ministra, da nima manevrskega prostora oziroma, da ni pristojen za odreditev izrednega nadzora in da lahko nadzor Zdravniške zbornice zahteva le klinika sama. “Takšna trditev je neresnična in je v nasprotju z 78. členom zakona o Zdravstveni dejavnosti, ki eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani Zdravniške zbornice, in na prvem mestu je prav minister za zdravje,” so poudarili.

Prepričani so, da “glede na večletno pozitivno poslovanje klinike, uresničevanje vnaprej potrjenih načrtov s strani ministrstva, zagotavljanja nadpovprečnih pogojev za bivanje pacientov in za delo zaposlenih, neugotovljenih nepravilnosti v zvezi z domnevnim izvajanjem nasilja s strani zaposlenih nad pacienti, Svet UPK Ljubljana ni imel utemeljenega razloga za razrešitev direktorja”.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.