(V ŽIVO) “Loredan mora stran” – Nika Kovač in Jaša Jenull proti ministru za zdravje – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) “Loredan mora stran” – Nika Kovač in Jaša Jenull proti ministru za zdravje

6. junija 2023
(V ŽIVO) “Loredan mora stran” – Nika Kovač in Jaša Jenull proti ministru za zdravje

Civilna iniciativa Glas ljudstva, Inštitut 8. marec in nekatere druge organizacije ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pozivajo k odstopu oz. k njegovi odstavitvi. Po njihovi oceni namreč ne zastopa interesov pacientk in ostalih prebivalcev, ki naj bi jim bil namenjen sistem javnega zdravstva. Po njihovi oceni je minister v letu dni s svojimi dejanji “dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente”.

 

Predstavniki organizacij civilne družbe so na današnji novinarski konferenci tudi našteli deset razlogov, zaradi katerih bi Bešič Loredan moral po njihovem mnenju odstopiti. Njihov skupni imenovalec je, kot so navedli, “postavljanje dobrobiti (zasebnih) zdravnikov pred potrebe pacientov, delovanje v nasprotju z zavezami in koalicijsko pogodbo vlade ter podpora privatizaciji in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe”.

Očitajo mu nejasne cilje zdravstvene reforme, usmerjenje javnega denarja v roke zasebnikov koncesionarjev z interventnim zakonom, ki naj bi bil namenjen skrajševanju čakalnih dob in ignoriranje kršenja ustavno zagotovljene pravice pacientov do osebnega zdravnika. Ob tem mu očitajo še, da ne uresničuje zaveze koalicije, “da bo ukinila dvoživkarstvo ter razmejila javno in zasebno zdravstvo”.

Kritični so do predloga zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ob tem pa tudi ostalim zakonskim predlogom s področja zdravstva očitajo številne kršitve ustave in zakonodaje. “Po enem letu ni noben od zakonov ministrstva niti blizu temu, da bi bil pripravljen na obravnavo in potrditev v DZ,” so izpostavili.

Med drugim so še izpostavili, da se minister ne zmeni za opozorila o neizpolnjevanju predvolilnih zavez in konstruktivne predloge civilne družbe. “Dosledno ignoriranje in preziranje vsakršnega dialoga s civilno družbo in prepuščanje zdravstvene reforme cehovski organizaciji je v nasprotju z zagotovili vlade, da ne bo popuščala zdravstvenim lobijem in da bo s civilno družbo vodila argumentiran in konstruktiven dialog,” so še navedli.

Ministru očitajo tudi, da je več mesecev javnosti prikrival sume nasilja nad pacienti na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, o katerih je prvi poročal N1. Minister je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so bili s tem na podlagi anonimnih prijav res seznanjeni že septembra, a so se na ministrstvu zaradi občutljivosti tematike odločili, da zadevo preverijo “proč od oči javnosti”. So pa odredili sistemski nadzor klinike in zoper neznanega storilca policiji naznanili sum kaznivega dejanja.

Na novinarski konferenci, na kateri je sicer pojasnjeval okoliščine preverjanja dogajanja na ljubljanski psihiatrični kliniki, je minister Bešič Loredan še dejal, da ne vidi razlogov za svoj odstop, očitke dela civilne družbe pa ocenil kot neutemeljene.

Spoštovani,

Vabimo vas na novinarsko konferenco danes ob 13:00, na kateri bomo skupaj z Inštitutom 8. Marec in drugimi organizacijami predstavili naše stališče, da dr. Bešič Loredan ne zastopa interesov pacientk, pacientov in vseh ostalih prebivalcev, ki naj bi jim bil namenjen sistem javnega zdravstva. V enem letu se je nabralo večje število neizpodbitnih dokazov njegovega škodljivega delovanja zoper cilje vsem dostopnega in kvalitetnega javnega zdravstva, zaradi katerih upravičeno terjamo njegov odstop oziroma odstavitev.  

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v letu dni s svojimi dejanji dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente. Našteli bomo le nekatera izmed dejanj, katerih skupni imenovalec so postavljanje dobrobiti (zasebnih) zdravnikov pred potrebe pacientov, delovanje v nasprotju z zavezami in koalicijsko pogodbo vlade ter podpora privatizaciji in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe. 

  1. Cilji zdravstvene reforme kot ključne zaveze vlade niso nejasni samo državljanom, temveč tudi najboljšim poznavalcem zdravstva, razen da je v njih mogoče razbrati nadaljnje uveljavljanje zasebnih interesov na račun vse šibkejšega javnega zdravstva. Nedopustno je, da se minister ne posveča razreševanju trenutnih zdravstvenih stisk prebivalstva: 140.000 ljudi brez izbranega zdravnika, daljšanje čakalnih vrst, očitni primeri finančnih, strokovnih in fizičnih zlorab pacientov, ampak se ukvarja z dolgoročnimi sistemskimi spremembami, ki sploh ne naslavljajo vzrokov krize, temveč jo še poslabšujejo. Minister je kot gasilec, ki v času požara piše pravilnik za uporabo gasilnih aparatov. Najhuje pa je, da njegov pravilnik predvideva polnjenje gasilnih aparatov z bencinom.    

  2. Interventni zakon, domnevno namenjen skrajševanju čakalnih dob in večji dostopnosti storitev, tudi po priznanju samega ministrstva zgolj preusmerja javni denar v roke zasebnikov koncesionarjev. Od skupno 140 milijonov dodatnega denarja so v 6 mesecih javni zavodi prejeli 90, zasebniki s sedemkrat manjšimi kapacitetami pa kar 50 milijonov evrov. S tem denarjem opravljajo zasebniki enostavnejše in profitabilne storitve, čakalne dobe na zahtevnejše in neprofitabilne storitve pa se podaljšujejo. Število pacientov brez izbranega zdravnika se je povzpelo že čez 140 tisoč, število pacientov, ki predolgo čakajo na prvi pregled pri specialistu, pa se je od prvega do drugega trimesečja učinkovanja zakona še povečalo s 50 na 70 tisoč. Javni zdravniki zapuščajo javne zavode in se pridružujejo koncesionarjem. Kljub opozorilom iniciative Glas ljudstva po prvem trimesečju in predlogom, kako je potrebno spremeniti interventni zakon, minister ne ukrepa, milijoni javnega denarja pa se še naprej zapravljajo za tiho privatizacijo javnega zdravstva. 

  3. Minister že leto dni ignorira kršenje ustavno zagotovljene pravice pacientov do lastnega izbranega osebnega zdravnika, zaradi katerega je brez zdravnika že 140 tisoč ljudi, število pa lahko preseže 300 tisoč. Uvedba »ambulant za neopredeljene«  tega problema ne rešuje, pač pa posameznim zdravnikom omogoča astronomske zaslužke, druge, ki vztrajajo pri obravnavi večjega števila bolnikov v svojih rednih ambulantah za bistveno slabše plačilo, pa odvrača od njihovega dela. 

  4. Minister nikakor ne uresničuje zaveze vladne koalicije, da bo ukinila dvoživkarstvo ter razmejila javno in zasebno zdravstvo. Številni primeri kažejo, da minister delo dvoživk krepi, spodbuja in ga namerava legalizirati. To sicer ne more biti presenečenje, saj tudi sam opravlja tako delo pri enem od največjih zdravstvenih dobičkarjev in je s tem v očitnem konfliktu med interesi vlade in svojimi osebnimi interesi.  

  5. Minister predlaga zakon o ZZZS, ki pomeni popolno etatizacijo dosedanjega javnega upravljanja zdravstvene blagajne, njeno politično podreditev in omogoča izenačenje javnih in zasebnih izvajalcev v postopkih pridobivanja javnega denarja.  

  6. Minister predlaga novelo zakona o zavodih, katerega izključni namen je podreditev »neposlušnih« direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Te svoje namene je doslej dokazoval z neutemeljenimi obtoževanji nekaterih direktorjev in njihovim odstavljanjem kar preko televizijskih ekranov. 

  7. Minister predlaga slabo pripravljene zakone, v katerih pravniki odkrivajo številne kršitve ustave in zakonodaje. Med zadnjimi je kritik deležen predlog zakona o digitalizaciji, ki digitalizira podatke pacienta, ne pa tudi podatkov o delu zdravnika. Vsi zakoni, ki jih je doslej pripravilo Ministrstvo, so bili deležni intenzivnih internih kritik s strani stroke, civilne družbe, sindikatov, stanovskih organizacij, strateškega sveta in tudi delovne skupine v državnem zboru. Po enem letu ni nobeden od zakonov ministrstva niti blizu temu, da bi bil pripravljen na obravnavo in potrditev v DZ.

  8. Minister se po več mesecih še vedno ni odzval na primere zlorab in izsiljevanja lastne bolnišnice s popolnoma neetičnim zadrževanjem izvidov pacientov, ki so si ga dovolili radiologi v SB Celje. Tovrstno ravnanje bi moralo biti povsem nedopustno in bi moralo sprožiti najstrožje sankcije, če hočemo verjeti, da zdravniki opravljajo svoje delo skladno s strokovno etiko in Hipokratovo prisego. V preteklih mesecih smo vsak teden priča novim razkritjem, kako zasebni finančni interesi zdravnikov zlorabljajo in izigravajo javni sistem. Minister pa niti ne priznava, da je to problem.  

  9. Minister je več mesecev javnosti prikrival primere zlorab in maltretiranja pacientov na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. To je samo zadnji izmed mnogih primerov, ki jasno kaže, da bo Minister deluje bolj kot vodja zdravniške cehovske organizacije in bo zoper finančne, strokovne in fizične zlorabe pacinetov ukrepal zgolj, če mu ogorčenje javnosti ne bo pustilo nobene druge izbire.  

  10. Minister se ne zmeni za opozorila o neizpolnjevanju predvolilnih zavez in konstruktivne  predloge civilne družbe, ki jo imenuje za “ekstremistično”. Ni se odzval na predlog treh zakonov, ki jih je predlagala iniciativa Glas ljudstva, pač pa se bliskovito odziva in razpošilja v razpravo predlog zdravniške zbornice o vzpostavitvi dejavnosti “svobodnega zdravnika”, kar bi pomenilo dobesedno legalizacijo dela v dvojni praksi. Dosledno ignoriranje in preziranje vsakršnega dialoga s civilno družbo in prepuščanje zdravstvene reforme cehovski organizaciji je v nasprotju z zagotovili vlade, da ne bo popuščala zdravstvenim lobijem in da bo s civilno družbo vodila argumentiran in konstruktiven dialog. 

Čisto vsaka od naštetih desetih kritik je po mnenju iniciative Glas ljudstva zadosten razlog, da minister za zdravje odide s svojega položaja. Pridružujemo se pozivu k njegovemu odstopu, k temu pa dodajamo tudi poziv predsedniku vlade, naj ministra odpokliče.  

Potrebujemo ministra za paciente in pacientke ne za interese zdravnikov, lobijev in zaslužkarjev!

Tiskovno konferenco z naslovom “Loredan mora stran”, ki bo danes ob 13:00 na Trgu republike bomo prav tako prenašali v živo na Topnews.si in Youtube kanalu Toptv.si.

ENO LETO NADALJEVANJA RAZGRADNJE
JAVNEGA ZDRAVSTVA

“Projekt skrajševanja čakalnih vrst: polomija, ki razkraja javno zdravstvo “Mi si želimo, da bi recimo v 3-6 mesecih prišli do tega, da bi te čakalne dobe za 30
procentov skrajšali in da bi recimo v celem obdobju teh 12 plus 4, 16 mesece, čakalne dobe razpolovili, potem bi pa videli ob vseh podatkih, ko bomo prišli v sistem, da (…) pridemo v 2 letih do zmanjšanja čakalnih dob, recimo tam, kjer so strašno nedopustne, za 70 procentov.” dr. Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje 10. julij 2022
Minister za zdravje je ob sprejemu interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst napovedal, da se bodo te v 3 do 6 mesecih skrajšale za 30 %, danes, po devetih mesecih izvajanja zakona in po enem letu vlade, so čakalne dobe kljub nekaterim izjemam najdaljše v zgodovini.
Zgodilo se je to, na kar so ministra opozarjali številni, med njimi zdravstveni strokovnjaki in Zavod za zdravstveno zavarovanje, a jih ni želel poslušati. Plačevanje vseh zdravstvenih storitev po realizaciji in neomejena vključitev zasebnikov koncesionarjev v njihovo izvajanje je imelo predvidljive škodljive posledice: čakalne dobe se niso skrajšale, zdravniki so zapuščali javno zdravstvo, koncesionarji pa so ustvarjali velike dobičke.
Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je v intervjuju za N1 to ponazoril: "Zasebniki, ki se znajo hitreje obrniti kot javne ustanove, so iskali storitve, ki so najbolj dobičkonosne. Vprašanje, ali je to najbolj smiselna poraba javnega denarja." Podatki ministrstva za zdravje kažejo, da je v žepe koncesionarjev steklo 41.233.000 evrov, kar glede na število koncesionarjev v primerjavi z javnimi ustanovami pomeni sorazmerno večji delež javnega denarja, namenjenega skrajševanju čakalnih dob.
Dodatno težavo predstavljajo odhodi strokovnjakov iz javnega zdravstva. Ker lahko koncesionarji in zasebniki nenadzorovano izvajajo dražje oziroma bolje plačane storitve, namreč lahko zdravnikom ponudijo tudi višje plače. "Ker so po interventnem zakonu plačane vse storitve, ne glede na nujnost in smiselnost (kar je velik problem, saj se dela veliko nenujnih in dobro plačanih storitev, nujni in težki primeri pa ostajajo neizvedeni in se celo povečujejo), je veliko radiologov odšlo v zasebništvo," je za Delo dejala direktorica bolnišnice Novo mesto Milena Kramar.
Nadaljevanje ministrove politike ali njeno zaostrovanje z vključitvijo čistih zasebnikov v izvajanje zdravstvenih storitev lahko pripelje do dokončnega razpada javnega zdravstva.
Molk ob razkritju pričevanjih o nasilju nad pacienti V sredo je novinarka N1 razkrila zgodbe pacientov, pričevanja njihovih družinskih članov, pričevanja zaposlenih o nasilju nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Poudarila je, da gre za med seboj nepovezane vire. “Ko pride do takšnih pričevanj, za tako huda nasilna dogajanja nad najšibkejšimi, nad tistimi, ki so v določeni instituciji zato, da se jim pomaga, bi moral biti odziv pristojnih, da se takoj ukrepa.” Odziv vodstva klinike pa je bil ravno nasproten, naredilo je tisto, pred čemer je zbornica svarila: zadevo so pometli pod preprogo, kategoricno so zanikali, da gre karkoli narobe, direktor klinike govori da gre za zarote, paranoje, za laži, na tiskovni konferenci govori o tem, de živimo v časih, ko je vedno več lažnih prijav spolnega nasilja, kar je skrajno sporna izjava. Ministrstvo je danes napovedalo ukrepe, ampak dejstvo je, da prihajajo veliko prepozno in da je predolgo molčalo.
Javno zdravstvo je kot čista pitna voda, naša skupna vrednota
Javno zdravstvo je kot čista pitna voda, je vrednota, ki povezuje in je sistem skupne solidarnosti, ki vsem omogoča dostojno življenje, ne glede na to v kakšno družino so rojeni in ne glede na to od kod prihajajo. Javno zdravstvo je treba ohraniti in krepiti, k temu se je zavezala tudi trenutna vlada. Povod za poziv Inštituta 8. marec za odstop ministra Loredana, pa tudi Aleša Šabedra, so bila grozljiva pričevanja o nasilju v ljubljanski psihiatrični kliniki in molk ministrstva ob njih. Dejstvo, da je sistemski nadzor odrejen šele dva meseca po pridobljeni informaciji o dogajanju. Drugi sklop razlogov pa zadeva splošno
stanje javnega zdravstva po enem letu. Še vedno beremo o aferah s preplačevanjem medicinske opreme in številnih sumljivih aneksih za izgradnjo bolnišnic. Čakalne vrste so kljub dodatnim 100 milijonom evrov daljše in ne krajše, vedno več denarja se steka v žepe privatnikov, namesto v javni sistem.
Predsednik vlade Robert Golob je ob prvi obletnici vlade priznal da ukrepi na področju zdravstva niso dosegli tega, kar so pričakovali, mi pa dodajamo, da javnega zdravstva niso krepilo, ampak slabili. Zato je čas za spremembo zdravstvene politike te vlade. Čas je za krepitev javnega zdravstva, čas je za to, kar nam je na predvolilnih soočenjih obljubljal Robert Golob,” so v  skupnem sporočilu za javnost po tiskovni konferenci zapisali v Inštitutu 8. marec.  Na očitke iniciative Glas Ljudstva in Inštituta 8. marec se je na tiskovni konferenci odzval tudi minister Danijel Bešič Loredan, ki pravi da ne bo odstopil.

 

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.