(VIDEO) 16. konference slovenskega združenja elektroenergetikov Cired – Slovensko elektroenergetsko omrežje gre skozi eno najbolj zahtevnih obdobij v zgodovini
Slovensko elektroenergetsko omrežje gre skozi eno najbolj zahtevnih obdobij v zgodovini, s številnimi izzivi. Največji so povezani z digitalizacijo, kadri, zelenim prehodom in investicijami, je bilo slišati na odprtju 16. konference slovenskega združenja elektroenergetikov Cigre – Cired.
Kot je ob današnjem odprtju dvodnevne konference v Bledu dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, bosta morala panoga in država veliko vlagati v nove tehnologije. Ne moremo se zanašati le na klasične vire, ampak bo treba razvijati tudi obnovljive. Tu gre v prvi vrsti za fotovoltaiko in jedrsko energijo, vse pa je odvisno od potreb slovenskega gospodarstva v prihodnjih letih, je dejal.
“Na področju razvoja obnovljivih virov precej zamujamo, glavna težava na tem področju pa je razvoj hranilnikov. Sočasno z razvojem sistema moramo opraviti tudi digitalno preobrazbo, kjer pa so izzivi na področju mikročipov. Zato bo morala EU stopiti skupaj,” je ocenil.
Papič je opozoril tudi na pomanjkanje kadra, kar je čutiti na vseh področjih življenja. “Mladi se za tehnične poklice ne odločajo, kar bo treba spremeniti, tudi z večjo vključenostjo žensk,” je ocenil in kot rešitev izpostavil partnerstva s tujimi družbami. Kot primer dobre prakse je navedel namero Googla, ki bo v Sloveniji odprl center kvantne tehnologije, kjer naj bi letno izobrazili več sto strokovnjakov.
Predsednik združenja Marko Hrast je ocenil, da je globalni elektroenergetski sistem pred velikimi spremembami. “Omenjeni sistem je na svetovni ravni največji povezani infrastrukturni sistem, ki ga je človeštvo naredilo. Zato je tak sistem treba vzdrževati in nadgrajevati, tudi na način, da bo čim manj obremenjeval okolje,” je dejal.
To bomo po Hrastovih besedah dosegli le na način, da bo povezan z vsemi drugimi sistemi, ki jih poznamo. Živimo v časih okoljskih katastrof, ekonomskih kriz in vojn, kar zapleta zeleni prehod. To se je zlasti pokazalo v zadnjem letu, ko je “en defekt” zamajal elektroenergetski sistem, ki je veljal za robustnega in nezlomljivega, je poudaril.
Generalni direktor Elesa Aleksander Mervar je predstavil elektroenergetsko bilanco za lani in napovedi za prihodnja leta. Kot je dejal, je bila lani slovenska uvozna odvisnost na področju elektrike 30-odstotna, k čemur so najbolj prispevali remont Nuklearne elektrarne Krško (Nek), nezadostno delovanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in slabi hidrološki pogoji za delovanje hidroelektrarn.
“Dolgoročno je napoved glede uvozne odvisnosti za Slovenijo neugodna, tako kot za druge države v regiji,” je dejal Mervar. Če želimo odvisnost zmanjšati, bomo morali več vlagati v energetiko. Investicije so se v zadnjih letih zelo zmanjšale, kar je tudi posledica neplačevanja omrežnine v zadnjih letih. V tem času je panoga izgubila 100 milijonov evrov, ki bi jih sicer namenili za investicije, je dejal.
Slovenija je bila glede na cene elektrike lani na 17. mestu v EU. Končna cene elektrike za gospodinjski odjem je bila 33,4 odstotka pod povprečjem EU. Dokler so nizke cene, ni investicij, po drugi strani pa so slovenska podjetja v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 močno povečala dobičke, tudi zaradi omejenih cen energije, kar pomeni, da strošek elektrike ni tako visok, kot nekateri trdijo, je izpostavil.
Mervar se je ustavil tudi pri zelenem prehodu. Kot je dejal, je Slovenija v primerjavi z drugimi državami pri proizvodnji elektrike zelo nizkoogljična. Pri izpustih zaradi proizvodnje elektrike je daleč pod povprečjem EU in npr. 30 odstotkov boljša od Nemčije, je poudaril.
Konferenca gosti številne razprave in okrogle mize, organizatorji pa posebej opozarjajo na okroglo mizo o vlogi energetike v družbi. Na njej so sodelovali minister Papič, ki je predstavil vlogo izobraževanja pri zelenem prehodu elektroenergetike, Drago Bokal iz mariborske univerze, ki je predstavil proces družbene blaginje, in ustavni pravnik Klemen Jaklič, ki je govoril o državotvornosti slovenske elektroenergetike in osvetlil umestitev elektroenergetike v regulativo.
Na okrogli mizi so sodelovali tudi Uroš Salobir iz Elesa, Vlasta Krmelj iz energetske agencije za Podravje in Ivan Šmon iz Elektra Gorenjska. Prvi je pojasnil pomen inovacij v procesu digitalizacije elektroenergetskega sistema, Krmeljeva je govorila o pričakovanjih poslovnega okolja glede podnebne nevtralnosti in odpornosti panoge, Šmon pa je predstavil napore panoge na področju spodbujanja odjemalcev k sodelovanju z elektroenergetskim sistemom.