(V ŽIVO) Tanja Fajon in Dominika Švarc Pipan o diplomatski konferenci MLA v Ljubljani

Delegati konference za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev so danes poudarili pomen konvencije pri zapolnjevanju pravne praznine pri preiskavah in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev. Strinjali so se, da bo ta okrepila sodelovanje med državami in pomagala pri pregonu najhujših kaznivih dejanj.

“Namen konvencije je zapolnjevanje pravnih praznin in zagotavljanje, da najhujša kazniva dejanja ne bodo ostala nekaznovana,” so se ob odprtju konference o za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA) strinjali delegati.

Sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost je pohvalila trenutni osnutek konvencije MLA ter ga označila za jasnega in celovitega. “Odraža najboljšo prakso, ki se je razvila v preteklih letih. V imenu ICC lahko z gotovostjo zatrdim, da to pobudo močno podpiramo. Je korak naprej pri spodbujanju rimskega statuta in preprečevanju nekaznovanosti,” je dejala.

“Konvencija MLA bo državam pomagala pri izpolnitvi svoje odgovornosti in pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj na nacionalni ravni,” pa je poudarila zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib.

Pojasnila je, da osumljenci, žrtve, priče in dokazi pogosto prehajajo državne meje, zato je ključnega pomena, da je zagotovljeno učinkovito mednarodno pravno sodelovanje. Ob tem je še dodala, da pri konvenciji lahko sodelujejo tudi države, ki niso podpisnice rimskega statuta ICC.

Nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius je opozorila, da pomanjkanje takšnega pravnega okvirja otežuje pregon zločinov in omogoča vojnim zločincem, da se izognejo pravici. “Ta je zdaj zaradi ruske agresije v Ukrajini bolj aktualen kot kdaj koli prej,” je dejala in dodala, da so Ukrajina in številne druge države že sprožile preiskave vojnih zločinov, storjenih na ukrajinskih tleh.

Tudi zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh in državni sekretar zunanjega ministrstva Argentine Pablo Anselmo Tettamanti sta predstavila pomen konvencije in se strinjala, da imajo najhujši zločini uničujoče posledice ne le za žrtve, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost.

Batmunkh je ob tem naznanila, da bo konvencija pomagala storilce najhujših kaznivih dejanj privesti pred roko pravice, ne glede na to, kje je bilo kaznivo dejanje storjeno in kje se nahaja storilec. “Prav tako pa bo storilcem zločinov poslala jasno sporočilo, da bodo kaznovani in da mednarodna skupnost pri njihovem pregonu ostaja enotna,” je še dodala.

Sodnik Mbacke Fall, generalni pravobranilec na vrhovnem sodišču Senegala je medtem opozoril, da bodo za tovrstno sodelovanje potrebna finančna sredstva. Priya Pillai, vodja sekretariata Asia Justice Coalition pa je izrazila upanje, da bo konvencija pripomogla pri preiskavi zločinov v Aziji in pri tem izpostavila napade na civiliste v Mjanmaru.

Slovenija bo diplomatsko konferenco za sprejem konvencije MLA gostila do 26. maja. Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej sodeluje okoli 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic konvencije MLA. Delegati pa so za predsednico konference izvolili argentinsko sodnico Silvio Fernandez de Gurmend.

Novinarska konferenca v Unionski dvorani, na kateri bosta med drugim sodelovali zunanja ministrica Fajon in pravosodna ministrica Švarc Pipan.

Novinarsko konferenco bomo ob 13 uri prenašali v živo na Topnews.si in Youtube kanalu Toptv.si.