“Glas ljudstva je bil slišan” – Civilna družba zadovoljna, “da je postala ukinitev dopolnilnega zavarovanja osrednja tema aktualnih političnih premikov”

V Inštitutu 8. marec ocenjujejo, da je poslanska skupina Svoboda z vložitvijo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v parlamentarni postopek storila pomemben korak k postopnemu ukinjanju dopolnilnega zavarovanja. Ob tem opozarjajo, da ne sme ostati pri prvem koraku, ampak pričakujejo ukinitev na pravičen način. V civilni iniciativi Glas ljudstva so na Twitterju zapisali: ”

Dosegli smo, da je postala ukinitev dopolnilnega zavarovanja osrdnja tema aktualnih političnih premikov. Zdaj hitijo in se okrog nje prerivajo vsi: zasebne zavarovalnice s podražitvami, Rupar (s SDS) in končno tudi vladna koalicija. Dosegli smo velik zasuk Loredana (in njegovih) – ki je še pred prazniki prisegal na neke daljnje datume – in se nadejamo, da so za osnutek vzeli naš vzorno pripravljen zakonski predlog (ki ga imajo že dva tedna na mizi). Nujno je, da se privatne zavarovalnice dokončno odreže od sredstev javnega zdravstva in se hkrati ohrani celotna košarica zdravstvenih storitev. Močno upamo, da predlog Svobode ne izhaja iz povsem drugačnih izhodišč zakulisnih lobijev in zavarovalničarjev.  Borimo se naprej – za javno zdravstvo! In za to, da preprečimo, da se javni denar namenja privat dobičkarjem. Zdravstvo mora biti kakovostno, vsem dostopno in v javni sferi”.

https://twitter.com/glasljudstva/status/1646081741403086848

Odziv GL na vložitev zakona o odpravi DZZ GS (1)

 

Po oceni Inštituta 8. marec je korak smiseln, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov. “Korak je dober, ker odstrani 60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako se jim zdi korak logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do sedaj, “komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravlja milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške”.

Ob tem opozarjajo, da ne sme ostati zgolj pri prvem koraku. “Politika nam že desetletja obljublja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na pravičen način. Tako ukinitev, po kateri ne bomo vsi – bogati, revni in tisti vmes – plačevali enakega zneska. Tega ta predlog ne dela,” so izpostavili.

Položnice, ki so nam vsak mesec vsem enako zniževale razpoložljiv dohodek, bo nadomestilo znižanje neto plač delavcev za 35 evrov. Ob tem predvidevajo, da bo izjema minimalna neto plača. Vsi samozaposleni pa bodo plačevali za 35 evrov višje prispevke. “Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ne bo ukinjena,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Oblast obljublja, da bo to storila do konca leta 2024. Če ne bo, smo na potezi mi – da zakon pripravimo in zanj zberemo podpise. Še prej pa bo tu zakonodajni postopek, kjer je priložnost, da se predlog izboljša in seveda čim prej sprejme,” so sklenili.

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je ob današnji predstavitvi predloga poudarila, da gre sicer zgolj za prvi korak pri preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična. Omenjeno financiranje nameravajo preoblikovati do konca leta 2024. “Do takrat pa bo financiranje ostalo enako kot danes, brez podražitev,” je napovedal.

Ob napovedi vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno blagajno v zavarovalnicah pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema. Opozarjajo tudi, da se odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, na kar pa zavarovalnice nimajo vplivajo.

“V Vzajemni bomo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,” so pri Vzajemni odgovorili za medije.

Dodali so, da si bodo tudi v nadalje prizadevali pomagati zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. Z vsemi deležniki v zdravstvu želijo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje, so navedli.

Pri Vzajemni so sicer, po napovedi zavarovalnice Generali o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra, prejšnji teden pojasnili, da bo nadaljevanje rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu vplivalo tudi na premijo zdravstvenega zavarovanja. Povedali so, da zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic.

V skupini Triglav podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa je po njihovem mnenju ključno, da bo javni zdravstveni sistem “dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta,” so zapisali v odgovoru STA.

Kot opozarjajo, se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej, zato se ob tovrstnih trendih in v sedanjem načinu financiranja javne zdravstvene blagajne “ni mogoče izogniti prilagajanju premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance”.

Trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, se bo nadaljeval, opozarjajo. To pa pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja, so izpostavili.

V zvezi z napovedjo vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovanje pa v Triglavu izpostavljajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, “izjemno premišljeni”. Take spremembe morajo biti tudi plod splošnega konsenza vseh deležnikov, “saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike,” so zapisali.

V skupini sicer poudarjajo, da bodo še naprej razvijali dodatna zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve, saj se zavedajo njihove pomembnosti pri ohranjanju zdravja ljudi.

“Zdravstvena zavarovanja omogočajo, da prebivalstvo zmanjšuje tveganja za plačila storitev iz lastnega žepa ter v primeru težav omogočajo boljšo dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe,” so med drugim zapisali v odgovoru medijem .

V Slovenskem zavarovalnem združenju sonavedli, da cene javnih zdravstvenih storitev oziroma porabo sredstev za javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice. Če se poveča osnovna cena storitve, se poveča tudi del, ki odpade na doplačilo. Zavarovalnice, ki izvajajo dejavnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so cene tega zavarovanja nazadnje povišale leta 2019, so pojasnili.

“Od zadnjega dviga cen, to je od 2019 do 2022, so se odhodki javne zdravstvene blagajne povišali za skoraj milijardo evrov, tisti odhodki, ki imajo doplačila, so se povišali za dobrih 700 milijonov evrov oziroma za 31 odstotkov,” so pojasnili. Zaradi teh trendov se krepi tudi obseg doplačil, so dodali.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer na današnji novinarski konferenci napovedal prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer želi vlada preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Pri tem sta koalicija in vlada enotni, je pojasnil.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele.

Mlakar tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela. Iz ZZZS pa so za sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. “Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejema upravni odbor ZZZS in skupščina ZZZS,” so dodali.

Poslanska skupina Svoboda je v DZ vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku.

Ukinitev predlagajo po tistem, ko je zavarovalnica Generali prejšnji teden napovedala dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra, dvig pa upravičujejo z rastjo stroškov od leta 2019.

Tatjana Trček iz ZZZS je za Radio Slovenija povedala, da izračuni ZZZS takšno rast stroškov ne kažejo. “Primerjave cen posameznih storitev ne kažejo 30-odstotnega dviga. Največja postavka pri nas je bolnišnično zdravljenje, kjer se je cena od leta 2020 dvignila za 21 odstotkov, medtem ko so bili lahko dvigi pri drugih dejavnostih tudi precej nižji,” je dejala.

Na rast cen je sicer vplivala rast plač, regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja, ob tem pa tudi zvišanje materialnih stroškov zaradi valorizacije ter povečanje informatizacije in amortizacije, je Trček še dejala za Radio Slovenija.

Reprezentativne sindikalne centrale je pozitivno presenetil danes vloženi predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Opozarjajo pa, da predlog ohranja nepravično obliko prispevka, ter pričakujejo, da bo o predlogu stekel dialog v okviru ESS.

V reprezentativnih sindikalnih centralah, kot so zapisali v sporočilu za javnost, že vseskozi podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga v zakonodajni postopek danes vložili v poslanski skupini Svobode, jih je presenetil.

Pozitivno jih je presenetil zato, ker je bistveno pohitril časovnico vlade, ki je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala šele z letom 2025. “Hkrati pa ugotavljamo, da predlog sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste z nizkimi dohodki,” so opozorili.

Pozdravljajo uvedbo t. i. proračunske varovalke in odločitev za zbiranje celotnih sredstev na enotnem mestu, in sicer pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Vendar pričakujemo spremembo predloga na način, da se bo v okviru zakonodajnega postopka višina prispevka oblikovala tako, da bo odvisna od razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da se znotraj zdravstvenega sistema ohrani načelo solidarnosti,” so navedli.

Pričakujejo tudi, da bo o predlogu zakona takoj stekel dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter da se bo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja hkrati poskrbelo tudi za zaposlene v zavarovalnicah.

Pod sporočilo so se podpisali Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije.

Poslanska skupina Svoboda je danes v DZ vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, v višini 35 evrov.

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je ob predstavitvi predloga poudaril, da gre sicer zgolj za prvi korak pri preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, ki ga načrtujejo do konca leta 2024. “Do takrat pa bo financiranje ostalo enako kot danes, brez podražitev,” je napovedal.