Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon – Janez Janša v primeru neizločitve sodnice že napoveduje, da odločitve ustavnega sodišča ne bodo spoštovali

Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje pri delu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, bo imelo pobudo za ustavno presojo novele na mizi tudi danes. Začasno je februarja zadržalo izvrševanje dela, ki govori o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju predsednika in članov uprave.

Postopki konstituiranja novih organov so lahko stekli, vendar pa so ustavni sodniki zadržali končno konstituiranje sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), pri čemer je vodenje zavoda nadaljeval v. d. generalnega direktorja. Ustavno sodišče je ob objavi odločitve za začasno zadržanje dela novele napovedalo, da bo takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo pobude in jo obravnavalo absolutno prednostno.

Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele. Priložili so analizo, v kateri so poudarili pomen javne RTVS za pravico do svobode izražanja in predstavili pomembne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli pri upravljanju medijev.

Člani koalicije sicer niso stranka v postopku, imajo pa v zadevi interes, zato so intervencijo vložili kot institut t. i. prijatelja sodišča, amicus curiae. Na desni  pa zahtevajo izločitev še  ene ustavne sodnice sicer, kot je med vsticami na Twitterju zapisal Janez Janša, ne bodo upoštevali odločitve ustavnega sodišča.

Če sodnica Neža Kogovšek Šalamun zaradi očitne konkretne vpletenosti v zadevo ne bo izločena iz odločanja o Zakonu o @RTV_Slovenija, nihče več pri zdravi pameti ne bo upošteval @UstavnoSodisce https://t.co/BdyYR8hEfK

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 29, 2023

Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Predlog sledi poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu.

Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ima namreč danes znova na mizi ustavno presojo novele zakona.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so ta teden na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele. Priložili so analizo, v kateri so poudarili pomen javne RTVS za pravico do svobode izražanja in predstavili pomembne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli pri upravljanju medijev.

Zaradi dopolnilnega dela ustavne sodnice Kogovšek Šalamon pa so pobudniki ustavne presoje danes na ustavno sodišče vložili predlog za njeno izločitev, je na Twitterju zapisal Gregorčič. Iz odločanja o presoji se je sicer že pred časom izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj njegova pisarna sodeluje z javnim zavodom.

Na vložitev predloga se je na Twitterju tudi že odzvala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je spomnila, da je tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič pred desetletjem javno branil zakon o RTVS, ki so ga takrat pripravili v SDS.

Ustavno pobudo je sicer vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti februarja, odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. Omenjeni odstavki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V celoti pa je sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki določata, da svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.