Eurobarometer -Slovenci so v veliki večini zadovoljni s svojim življenjem, v manjši meri pa s potekom stvari v državi

Velika večina Slovencev je bila v letošnji zimi zadovoljnih s svojim življenjem. Kar 92-odstotna stopnja zadovoljstva med vprašanimi Slovenijo postavlja nad povprečje EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 odstotkov državljanov.

Slovenci tudi bolje kakor v povprečju Evropejci ocenjujejo stanje stvari na različnih področjih v državi, kažejo ugotovitve raziskave evropskega javnega mnenja Standardni Eurobarometer – Zima 2022-2023 za Slovenijo.

Trenutni položaj v Sloveniji večina ocenjuje kot dober (56 odstotkov), takega mnenja pa glede stanja v lastni državi manj kot polovica Evropejcev (41 odstotkov).

Slovenci so deljenega mnenja pri oceni stanja gospodarstva v državi, bolj spodbudno pa ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva, saj več kot polovica oziroma 55 odstotkov Slovencev meni, da je to dobro, na ravni EU pa so ocenjevalci bolj zadržani, tako menita le dva od petih vprašanih.

So pa vprašani v Sloveniji v večji meri pesimisti glede vprašanja, v katero smer gredo stvari v Sloveniji. Slaba polovica oziroma 48 odstotkov Slovencev meni, da gredo stvari v naši državi v napačno smer, in le tretjina (33 odstotkov) jih meni, da gredo stvari v pravo smer.

Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje kakor v povprečju v drugih državah članicah. Zadovoljnih je 47 odstotkov vprašanih, medtem ko več kot polovica ni zadovoljnih. Nekoliko bolj so Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.

Večji del Slovencev je kritičen glede verodostojnosti nacionalnih medijev; večji del vprašanih namreč meni, da niso vredni zaupanja. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije.

Slovenci v glavnem za naslednjih 12 mesecev ne pričakujejo veliko sprememb na gospodarskem področju, tisti, ki pa jih, pa so pogosteje črnogledi. Več kot polovica (55 odstotkov) je mnenja, da se njihovo življenje v prihodnjih dvanajstih mesecih ne bo spremenilo, spremembe na boljše pričakuje 23 odstotkov Slovencev, na slabše pa 20 odstotkov.

Kot dva poglavitna izziva, s katerimi se ta hip sooča Slovenija, so vprašani na prvo mesto postavili zdravstveno problematiko (50 odstotkov), na drugem mestu je inflacija in rast življenjskih stroškov (38 odstotkov).

Anketiranci so se opredeljevali tudi do vprašanja spoprijemanja s pandemijo covida-19 in konfliktom v Ukrajini. Skoraj polovica Slovencev (47 odstotkov) je zadovoljna z ukrepi, ki jih je v povezavi s pandemijo sprejela slovenska vlada, medtem ko jih 52 odstotkov ni zadovoljnih. Stopnja zadovoljstva je od predhodnega merjenja zrasla za tri odstotne točke.

Povprečje držav članic EU je sicer višje, saj je 58 odstotkov vprašanih zadovoljnih z ukrepi, ki jih je za boj proti pandemiji sprejela nacionalna vlada.

V Sloveniji prevladuje nezadovoljstvo z načinom, na katerega sta se slovenska vlada in EU odzvali na rusko invazijo v Ukrajini. Zadovoljnih z odzivom slovenske vlade je 44 odstotkov, več kot polovica (51 odstotkov) je nezadovoljnih.

Pri vprašanju podpore Ukrajini so Slovenci v primerjavi z ostalimi Evropejci bolj naklonjeni ukrepom za skrb in pomoč ljudem, npr. zagotavljanju humanitarne pomoči osebam, ki jih je prizadela vojna ali sprejemanju beguncev v EU. V manjši meri kot v drugih članicah EU pa Slovenci podpirajo gospodarske ali vojaške ukrepe, kot je zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini ali uvajanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, še kažejo ugotovitve raziskave.

Raziskava je bila izvedena med 12. januarjem in 6. februarjem letos. V Sloveniji je bila opravljena 1001 anketa prek računalnika. Raziskavo je izvajala agencija Mediana.

Izvedba raziskave Eurobarometer 98 sovpada z zaključkom leta, ki je bilo v zgodovini evropske povezave eno bolj turbulentnih. Največji vpliv na EU je v letu 2022 imela od februarja lani trajajoča ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo.