Teorija zarote ali “zavaravnje neprijatelja” – To je jahta, ki jo je, domnevna “proukrajinska skupina,” uporabila za raztrelitev Severnega toka – TOPNEWS.si

Teorija zarote ali “zavaravnje neprijatelja” – To je jahta, ki jo je, domnevna “proukrajinska skupina,” uporabila za raztrelitev Severnega toka

11. marca 2023
Teorija zarote ali “zavaravnje neprijatelja” – To je jahta, ki jo je, domnevna “proukrajinska skupina,” uporabila za raztrelitev Severnega toka

Agencija Reuters poroča , da jahto, ki je verjetno prevažala eksploziv za ruske Nordic Streams , iščejo na Danskem. “Policija je iskala določen čoln, ki je bil tu privezan septembra in bi lahko bil vpleten v eksplozije plinovoda,” je dejal poveljnik otoka Kristiansø Soren Thiem Andersen.

Po besedah ​​Andersena je danska policija iskala čolne, ki so 16. in 18. septembra pristali v Kristiansøju. Policisti so zaslišali lokalne prebivalce, zbrali videoposnetke iz pristanišča in analizirali podatke iz avtomata za izdajanje vozovnic v pristanišču. Kristiansø je otok v majhnem arhipelagu približno 18 km severovzhodno od otoka Bornholm v Baltskem morju. Na tem otočju živi le 98 ljudi. Tam je nekdanja pomorska trdnjava, ki je še vedno pod nadzorom danskega ministrstva za obrambo.

 

 

The New York Times je s sklicevanjem na vire in obveščevalne podatke poročal, da bi lahko eksplozije na ruskih plinovodih Severni tok in Severni tok 2 izvedla proukrajinska skupina “Putinovih nasprotnikov”. V njej naj bi bili Rusi in Ukrajinci.

Nemški publikaciji SWR in Zeit sta zapisali , da je preiskava v Nemčiji ugotovila jahto, ki je bila uporabljena za sabotaže, in menita, da je nekako povezana z Ukrajino. Jahto so najeli pri poljskem podjetju, verjetno v lasti dveh Ukrajincev. Preiskava navaja, da je diverzantsko ekipo sestavljalo šest ljudi – kapitan, dva potapljača, dva pomočnika potapljača in zdravnica. Časnik The Times je zapisal, da zahodni vohuni že dolgo poznajo ime Ukrajinca
” Zahodni obveščevalci že dolgo poznajo ime pokrovitelja bombardiranja Severnega tokaThe Times: Zahodni obveščevalci že dolgo poznajo ime pokrovitelja bombardiranja Severnega toka , ki naj bi financiral sabotažo Severnega toka v Baltskem morju. Odločeno je bilo, da v interesu Ukrajine ne bodo razkrili njegove identitete”.

“Ukrajinci tega zagotovo niso storili. To je smešno,” je Zelenski izjavil na skupni novinarski konferenci s predsednico finske vlade Sanno Marin, ki je obiskala Kijev.

Ocenil je, da je cilj nedavnih objav v zahodnih medijih o domnevni vpletenosti proukrajinske skupine v sabotažo plinovodov upočasniti pomoč Zahoda Ukrajini v boju proti Rusiji. “Zdi se mi zelo nevarno, da nekateri neodvisni mediji, ki sem jih vedno zelo spoštoval, delajo takšne poteze,” je povedal in hkrati opozoril, da to samo “igra na roko Rusiji ali nekaterim poslovnim skupinam, ki nasprotujejo uvedbi sankcij”.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra lani potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da so jih povzročile podvodne eksplozije. Vzroki eksplozij še vedno niso znani. Ukrajina je krivdo pripisala Rusiji, v Moskvi pa trdijo, da so krive zahodne države.

Nemško zvezno tožilstvo je v sredo sporočilo, da so nemški preiskovalci januarja pregledali jahto, na kateri so odkrili sledi eksploziva in je domnevno prevažala eksploziv, uporabljen v incidentu. Ameriški časnik New York Times pa je na podlagi informacij ameriške obveščevalne službe v torek objavil, da naj bi bila za sabotažo odgovorna “proukrajinska skupina”.

Februarja letos je Jože P. Damijan na svojem blogu objavil zapis Seymoura Hersha, ki je  v blogu na Substacku objavil zgodbo, kako so ameriške enote v povezavi z norveškimi razstrelile plinovoda Severni tok 1 in 2. Gre za prvi primer sistematičnega opisa, kako je bila skrivna akcija načrtovana in izpeljana. Hersh podaja kronologijo dolgega načrtovanja te akcije in njene izpeljave (spodaj je nekaj ključnih odlomkov), pri čemer se sklicuje na dobro obveščene interne vire.

Preiskovanje te zgodbe ni bilo v interesu nobenega velikega medija, ker pač ni v skladu z mainstream narativo o ukrajinski vojni, kot so jo oblikovali mediji v skladu z interesi uradne politike, in je zelo verjetno tudi ne bi objavil noben velik medij. Toda novinarje imamo zato, da raziskujejo in poročajo tudi o stvareh, ki ne gredo v prid mainstream narativi po želji uradne politike, mar ne?

Junija lani so mornariški potapljači, ki so delovali pod pokrovom široko objavljene Natove vaje sredi poletja, znane kot BALTOPS 22 , postavili eksploziv na daljavo, ki je tri mesece kasneje uničil tri od štirih plinovodov Nord Stream, pravi vir iz neposredno poznavanje operativnega načrtovanja.

Dva od plinovodov, ki sta bila znana pod skupnim imenom Severni tok 1, sta Nemčijo in večji del zahodne Evrope več kot desetletje oskrbovala s poceni ruskim zemeljskim plinom. Drugi par plinovodov, imenovan Severni tok 2, je bil zgrajen, vendar še ni deloval. Zdaj, ko se ruske enote kopičijo na ukrajinski meji in se obeta najbolj krvava vojna v Evropi po letu 1945, je predsednik Joseph Biden videl plinovode kot sredstvo za Vladimirja Putina, da zemeljski plin postane orožje za svoje politične in ozemeljske ambicije.

Adrienne Watson, tiskovna predstavnica Bele hiše, je na vprašanje za komentar v elektronskem sporočilu dejala: “To je laž in popolna izmišljotina.” Tammy Thorp, tiskovna predstavnica Centralne obveščevalne agencije, je podobno zapisala: “Ta trditev je popolnoma in popolnoma napačna.”

Bidnova odločitev, da sabotira naftovode, je prišla po več kot devetih mesecih zelo skrivnih razprav znotraj nacionalne varnostne skupnosti Washingtona o tem, kako najbolje doseči ta cilj. Večji del tega časa ni bilo vprašanje, ali opraviti misijo, ampak kako jo izvesti brez odkritega pojma, kdo je odgovoren.

Obstajal je pomemben birokratski razlog, da so se zanašali na diplomante potapljaške šole centra v Panama Cityju. Potapljači so bili samo mornarica in ne člani ameriškega poveljstva za posebne operacije, o katerih tajnih operacijah je treba poročati kongresu in vnaprej seznaniti vodstvo senata in predstavniškega doma – tako imenovano tolpo osmih . Bidnova administracija je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se izognila uhajanju informacij, saj je načrtovanje potekalo konec leta 2021 in v prvih mesecih leta 2022.

Predsednik Biden in njegova ekipa za zunanjo politiko – svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan, državni sekretar Tony Blinken in Victoria Nuland, državna podsekretarka za politiko – so bili glasni in dosledni v svoji sovražnosti do dveh plinovodov, ki sta potekala drug ob drugem za 750 milj pod Baltskim morjem iz dveh različnih pristanišč v severovzhodni Rusiji blizu estonske meje, mimo danskega otoka Bornholm, preden se konča v severni Nemčiji.

Neposredna pot, ki je zaobšla kakršno koli potrebo po tranzitu čez Ukrajino, je bila prednost za nemško gospodarstvo, ki je uživalo obilo poceni ruskega zemeljskega plina – dovolj za delovanje svojih tovarn in ogrevanje domov, medtem ko je nemškim distributerjem omogočalo prodajo odvečnega plina na dobiček po vsej zahodni Evropi. Ukrepi, ki bi jih lahko povezali z administracijo, bi kršili obljube ZDA, da bodo čim bolj zmanjšale neposredni konflikt z Rusijo. Skrivnost je bila nujna.

Washington in njegovi protiruski partnerji v Natu so Severni tok 1 že od samega začetka videli kot grožnjo zahodni prevladi. Holding, ki stoji za tem, Nord Stream AG, je bilo ustanovljeno v Švici leta 2005 v partnerstvu z Gazpromom, ruskim podjetjem, ki kotira na borzi in ustvarja ogromne dobičke za delničarje, v katerem prevladujejo oligarhi, za katere je znano, da so v lasti Putina. Gazprom je nadzoroval 51 odstotkov podjetja, štiri evropska energetska podjetja – eno v Franciji, eno na Nizozemskem in dve v Nemčiji – pa so si delila preostalih 49 odstotkov delnic in imela pravico do nadzora nad prodajo poceni zemeljskega plina lokalnim distributerji v Nemčiji in zahodni Evropi. Gazpromov dobiček je delil z rusko vlado, državni prihodki od plina in nafte pa naj bi v nekaterih letih znašali kar 45 odstotkov ruskega letnega proračuna.

Ameriški politični strahovi so bili resnični: Putin bi zdaj imel dodaten in prepotreben glavni vir dohodka, Nemčija in preostala Zahodna Evropa pa bi postale odvisne od poceni zemeljskega plina, ki ga dobavlja Rusija – medtem ko bi se zmanjšala evropska odvisnost od Amerike. Pravzaprav se je zgodilo točno to. Številni Nemci so Severni tok 1 videli kot del uresničitve slavne teorije Vzhodne politike nekdanjega kanclerja Willyja Brandta, ki bi povojni Nemčiji omogočila rehabilitacijo sebe in drugih evropskih držav, uničenih v drugi svetovni vojni, med drugim z uporabo poceni ruskega plina za gorivo uspešno zahodnoevropsko tržno in trgovinsko gospodarstvo .

Severni tok 1 je bil po mnenju Nata in Washingtona dovolj nevaren, toda Severni tok 2, katerega gradnja je bila končana septembra 2021 , bi, če bi ga odobrili nemški regulatorji, podvojil količino poceni plina, ki bi bil na voljo Nemčiji in Zahodna Evropa. Drugi plinovod bi zagotovil tudi dovolj plina za več kot 50 odstotkov letne porabe Nemčije. Napetosti med Rusijo in Natom so se nenehno stopnjevale, podpirala pa jih je agresivna zunanja politika Bidnove administracije.

Nasprotovanje Severnemu toku 2 se je razplamtelo na predvečer Bidnove inavguracije januarja 2021, ko so senatni republikanci pod vodstvom Teda Cruza iz Teksasa med zaslišanjem o potrditvi Blinkna za državnega sekretarja večkrat izpostavili politično grožnjo poceni ruskega zemeljskega plina. Do takrat je enotni senat uspešno sprejel zakon, ki je, kot je Cruz povedal Blinkenu, “ustavil [cevovod] na samem mestu.” Nemška vlada, ki jo je takrat vodila Angela Merkel, bi imela ogromen politični in gospodarski pritisk, da bi drugi plinovod vzpostavil na spletu.

Bi se Biden zoperstavil Nemcem? Blinken je pritrdil, vendar je dodal , da ni razpravljal o podrobnostih pogledov prihajajočega predsednika. “Poznam njegovo močno prepričanje, da je to slaba ideja, Severni tok 2,” je dejal. “Vem, da bi od nas zahteval, da uporabimo vsa prepričevalna orodja, ki jih imamo, da prepričamo naše prijatelje in partnerje, vključno z Nemčijo, da ne nadaljujejo s tem.”

Nekaj ​​mesecev kasneje, ko se je gradnja drugega plinovoda bližala koncu, je Biden pomežiknil. Tistega maja se je uprava z osupljivim preobratom odpovedala sankcijam proti Nord Stream AG, pri čemer je uradnik State Departmenta priznal, da je bil poskus zaustavitve plinovoda s sankcijami in diplomacijo “vedno dolga pot”. V zakulisju so predstavniki administracije menda pozvali ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je takrat soočil z grožnjo ruske invazije, naj ne kritizira te poteze.

Sledile so takojšnje posledice. Senatni republikanci pod vodstvom Cruza so napovedali takojšnjo blokado vseh Bidenovih kandidatov za zunanjo politiko in več mesecev odlagali sprejetje letnega zakona o obrambi, globoko v jesen. Politico je kasneje opisal Bidnov preobrat glede drugega ruskega plinovoda kot “edino odločitev, verjetno bolj kot kaotičen vojaški umik iz Afganistana, ki je ogrozila Bidnovo agendo.”

Uprava se je zapletala, čeprav je sredi novembra dobila odlog zaradi krize, ko so nemški energetski regulatorji začasno prekinili odobritev drugega plinovoda Severni tok. Cene zemeljskega plina so se v nekaj dneh dvignile za 8 % , med naraščajočimi strahovi v Nemčiji in Evropi, da bo prekinitev plinovoda in vse večja možnost vojne med Rusijo in Ukrajino povzročila zelo neželeno mrzlo zimo. Washingtonu ni bilo jasno, kje stoji Olaf Scholz, novoizvoljeni nemški kancler. Nekaj ​​mesecev prej, po padcu Afganistana, je Scholtz v govoru v Pragi javno podprl poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona k bolj avtonomni evropski zunanji politiki – kar je jasno nakazalo manjše zanašanje na Washington in njegova živa srebra.

Med vsem tem so se ruske čete vztrajno in zlovešče kopičile na mejah Ukrajine in do konca decembra je bilo več kot 100.000 vojakov pripravljenih za napad iz Belorusije in Krima. V Washingtonu je naraščal preplah, vključno z oceno Blinkna, da bi se število teh vojakov lahko “v kratkem podvojilo”.

Pozornost uprave je bila znova usmerjena v Severni tok. Dokler je Evropa ostajala odvisna od cevovodov za poceni zemeljski plin, se je Washington bal, da bodo države, kot je Nemčija, Ukrajini nerade dobavljale denar in orožje, ki jih potrebuje za poraz Rusije.

V tem nemirnem trenutku je Biden pooblastil Jakea Sullivana, da zbere medagencijsko skupino, da pripravi načrt.

Na mizi so bile vse možnosti. Toda pojavil bi se le eden.

NAČRTOVANJE

Decembra 2021, dva meseca preden so prvi ruski tanki pridrveli v Ukrajino, je Jake Sullivan sklical sestanek novoustanovljene delovne skupine – moških in žensk iz združenega načelnika štaba, Cie ter državnega in finančnega ministrstva – in vprašal za priporočila o tem, kako se odzvati na bližajočo se Putinovo invazijo.

To bi bil prvi v seriji strogo zaupnih sestankov v varovani sobi v zgornjem nadstropju stare izvršne pisarne, ki meji na Belo hišo, kjer je bil tudi dom predsednikovega svetovalnega odbora za zunanjo obveščevalno dejavnost (PFIAB). . Sledilo je običajno klepetanje naprej in nazaj, ki je sčasoma pripeljalo do ključnega predhodnega vprašanja: Ali bi bilo priporočilo, ki ga je skupina posredovala predsedniku, reverzibilno – kot je še en sloj sankcij in valutnih omejitev – ali nepovratno – to je kinetična dejanja, ki ni bilo mogoče razveljaviti?

Po besedah ​​vira, ki neposredno pozna proces, je udeležencem postalo jasno, da je Sullivan nameraval skupini pripraviti načrt za uničenje dveh plinovodov Severni tok – in da je uresničeval želje predsednika.

V naslednjih nekaj srečanjih so udeleženci razpravljali o možnostih napada. Mornarica je predlagala uporabo na novo pripravljene podmornice za neposredni napad na plinovod. Zračne sile so razpravljale o odmetavanju bomb z zakasnjenimi vžigalkami, ki bi jih bilo mogoče sprožiti na daljavo. CIA je trdila, da mora biti karkoli storjeno prikrito. Vsi vpleteni so razumeli vložke. “To niso otroške stvari,” je dejal vir. Če bi bil napad sledljiv do Združenih držav, “je vojno dejanje.”

Takrat je Cio vodil William Burns, blag nekdanji veleposlanik v Rusiji, ki je služil kot namestnik državnega sekretarja v Obamovi administraciji. Burns je hitro pooblastil delovno skupino Agencije, katere ad hoc člani so – po naključju – vključevali nekoga, ki je poznal zmogljivosti globokomorskih potapljačev mornarice v Panama Cityju. V naslednjih nekaj tednih so člani delovne skupine Cie začeli oblikovati načrt za tajno operacijo, ki bi uporabila globokomorske potapljače, da bi sprožila eksplozijo vzdolž cevovoda.

…

Kljub temu je v začetku leta 2022 delovna skupina Cie poročala Sullivanovi medagencijski skupini: “Imamo način, kako razstreliti naftovode.”

Sledilo je osupljivo. 7. februarja, manj kot tri tedne pred na videz neizogibno rusko invazijo na Ukrajino, se je Biden v svoji pisarni v Beli hiši srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, ki je bil po nekaj kolebanju zdaj trdno v ameriški ekipi. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je Biden kljubovalno dejal: ” Če Rusija napade. . . Severnega toka 2 ne bo več. Končali ga bomo .”

Dvajset dni prej je podsekretarka Nuland podala v bistvu isto sporočilo na brifingu State Departmenta, z malo novinarske pokritosti. “Danes vam želim biti zelo jasna,” je rekla v odgovor na vprašanje. “Če Rusija napade Ukrajino, tako ali drugače Severni tok 2 ne bo napredoval .”

…

Nekje marca je nekaj članov ekipe odletelo na Norveško, da bi se sestali z norveško tajno službo in mornarico. Eno ključnih vprašanj je bilo, kje točno v Baltskem morju je najbolje postaviti eksploziv. Severni tok 1 in 2, vsak z dvema sklopoma cevovodov, je bil večji del poti ločen z nekaj več kot miljo, ko sta se peljala do pristanišča Greifswald na skrajnem severovzhodu Nemčije.

Norveška mornarica je hitro našla pravo mesto, v plitvih vodah Baltskega morja nekaj milj od danskega otoka Bornholm. Cevovodi so potekali več kot miljo narazen vzdolž morskega dna, ki je bilo globoko le 260 čevljev. To bi bilo v dosegu potapljačev, ki bi delovali iz norveškega lovca na mine razreda Alta, bi se potapljali z mešanico kisika, dušika in helija, ki teče iz njihovih rezervoarjev, in na štiri cevovode z betonsko zaščito postavili oblikovane naboje C4. pokrovi. To bi bilo dolgočasno, dolgotrajno in nevarno delo, a vode ob Bornholmu so imele še eno prednost: ni bilo večjih plimskih tokov, ki bi potapljanje precej otežili.

…

Norvežani so imeli rešitev tudi za ključno vprašanje, kdaj naj se operacija izvede. Zadnjih 21 let je vsako leto junija šesta ameriška flota, katere paradna ladja je bazirana v Gaeti v Italiji, južno od Rima, sponzorirala veliko Natovo vajo v Baltskem morju, v kateri je sodelovalo veliko zavezniških ladij po vsej regiji. Trenutna vaja, ki bo potekala junija, bo znana kot Baltic Operations 22 ali BALTOPS 22 . Norvežani so predlagali, da bi bilo to idealno kritje za postavitev min.

Američani so zagotovili en pomemben element: prepričali so načrtovalce šeste flote, da so programu dodali raziskovalno in razvojno vajo. Vaja, kot jo je objavila mornarica , je vključevala Šesto floto v sodelovanju z mornariškimi »raziskovalnimi in vojaškimi centri«. Dogodek na morju bi potekal ob obali otoka Bornholm in bi vključeval Natove ekipe potapljačev, ki postavljajo mine, tekmovalne ekipe pa bi uporabljale najnovejšo podvodno tehnologijo, da bi jih našle in uničile.

To je bila hkrati koristna vaja in genialna naslovnica. Fantje iz Panama Cityja bodo opravili svoje in eksploziv C4 bo na mestu do konca BALTOPS22 s priloženim 48-urnim časovnikom. Vsi Američani in Norvežani bi že zdavnaj izginili ob prvi eksploziji.

…

In potem: Washington se je premislil. Bombe bodo še vedno postavljene med BALTOPS, vendar je Belo hišo skrbelo, da bo dvodnevno okno za njihovo detonacijo preblizu konca vaje in da bo očitno, da je bila vpletena Amerika.

Namesto tega je imela Bela hiša novo zahtevo: “Ali se lahko fantje na terenu domislijo načina, kako kasneje na ukaz razstreliti cevovode?”

…

Američani, ki so delali na Norveškem, so delovali pod isto dinamiko in so vestno začeli delati na novem problemu – kako na daljavo sprožiti eksploziv C4 po Bidnovem ukazu. To je bila veliko zahtevnejša naloga, kot so razumeli tisti v Washingtonu. Ekipa na Norveškem ni mogla vedeti, kdaj bi lahko predsednik pritisnil gumb. Ali bo to čez nekaj tednov, čez več mesecev ali čez pol leta ali dlje?

C4, pritrjen na cevovode, bi sprožila sonarska boja, ki bi jo v kratkem času spustilo letalo, vendar je postopek vključeval najnaprednejšo tehnologijo za obdelavo signalov. Ko so naprave za zakasnjeno merjenje časa, pritrjene na katerega koli od štirih cevovodov, nameščene, bi jih lahko pomotoma sprožila zapletena mešanica hrupa oceanskega ozadja v Baltskem morju, ki je zelo prometno – od bližnjih in oddaljenih ladij, podvodnega vrtanja, seizmičnih dogodkov, valov in celo morja. bitja. Da bi se temu izognili, bi sonarska boja, ko bi bila nameščena, oddajala zaporedje edinstvenih nizkofrekvenčnih tonskih zvokov – podobnih tistim, ki jih oddajata flavta ali klavir –, ki bi jih prepoznala naprava za merjenje časa in po vnaprej nastavljenih urah zamude, sproži eksploziv.

26. septembra 2022 je nadzorno letalo norveške mornarice P8 opravilo na videz rutinski let in odvrglo sonarsko bojo. Signal se je razširil pod vodo, sprva do Severnega toka 2 in nato do Severnega toka 1. Nekaj ​​ur pozneje se je sprožilo močno razstrelivo C4 in trije od štirih plinovodov so bili izključeni iz obratovanja. V nekaj minutah je bilo mogoče videti, kako se bazeni metana, ki so ostali v zaprtih cevovodih, širijo po vodni gladini, in svet je izvedel, da se je zgodilo nekaj nepopravljivega.

PADAVINE

Takoj po bombardiranju naftovoda so ga ameriški mediji obravnavali kot nerazrešeno uganko. Rusija je bila večkrat navedena kot verjetni krivec , na podlagi preračunanih uhajanj informacij iz Bele hiše – vendar ne da bi se kdaj ugotovil jasen motiv za tako dejanje samosabotaže, ki presega preprosto maščevanje. Nekaj ​​mesecev pozneje, ko se je izkazalo, da so ruske oblasti tiho dobivale ocene stroškov za popravilo cevovodov, je New York Times novico opisal kot “zapleteno teorijo o tem, kdo stoji za” napadom. Noben večji ameriški časopis se ni poglobil v prejšnje grožnje naftovodom, ki sta jih izrekla Biden in državna podsekretarka Nulandova.

Čeprav nikoli ni bilo jasno, zakaj bi Rusija skušala uničiti svoj donosen naftovod, je zgovornejšo utemeljitev za predsednikovo dejanje prišla od državnega sekretarja Blinkena.

Ko so ga na tiskovni konferenci septembra lani vprašali o posledicah poslabšanja energetske krize v Zahodni Evropi, je Blinken trenutek opisal kot potencialno dobrega:

»To je izjemna priložnost, da enkrat za vselej odpravimo odvisnost od ruske energije in tako Vladimirju Putinu odvzamemo oboroževanje energije kot sredstva za napredovanje njegovih imperialnih načrtov. To je zelo pomembno in ponuja izjemno strateško priložnost za prihodnja leta, medtem pa smo odločeni storiti vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da posledic vsega tega ne nosijo državljani v naših državah ali, kar se tega tiče, okoli sveta.”

Pred kratkim je Victoria Nuland izrazila zadovoljstvo nad propadom najnovejšega plinovoda. Med pričanjem na zaslišanju senatnega odbora za zunanje odnose konec januarja je senatorju Tedu Cruzu rekla: »Tako kot vi sem, in mislim, da je administracija zelo zadovoljna, da vem, da je Severni tok 2 zdaj, kot radi rečete, kos kovine na dnu morja.”

Vir je imel veliko bolj uličen pogled na Bidnovo odločitev, da bo sabotiral več kot 1500 milj Gazpromovega plinovoda, ko se je bližala zima. »No,« je rekel, ko je govoril o predsedniku, »moram priznati, da ima tip jajca. Rekel je, da bo to storil, in tudi je.”

Na vprašanje, zakaj misli, da se Rusi niso odzvali, je cinično dejal: »Mogoče hočejo sposobnost, da počnejo iste stvari kot ZDA.

“To je bila lepa naslovnica,” je nadaljeval. »V ozadju je bila tajna operacija, ki je namestila strokovnjake na terenu in opremo, ki je delovala na tajni signal.

“Edina napaka je bila odločitev, da to storim.”

Avtor: Seymour Hersh

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.