V raziskavi družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) letos med direktorji vlada rekordni pesimizem glede gospodarskih obetov

Skoraj polovica slovenskih izvršnih direktorjev meni, da njihova podjetja čez deset let ne bodo preživela, če poslovnih procesov ne bodo preoblikovala že danes, kaže raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PwC). Kot so poudarili na današnji predstavitvi rezultatov, so napovedi za letos ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskave.

Da njihova podjetja ne bodo preživela, če poslovnih procesov ne bodo preoblikovala že danes, meni 49 odstotkov slovenskih izvršnih direktorjev, sodelujočih v raziskavi, na globalni ravni pa 40 odstotkov. Upad gospodarske rasti v letošnjem letu pričakuje 73 odstotkov globalnih direktorjev in 78 odstotkov slovenskih. Krčenje slovenskega gospodarstva pričakuje 84 odstotkov slovenskih direktorjev, je na predstavitvi rezultatov raziskave v Ljubljani povedala direktorica oddelka za pravne storitve PwC v Sloveniji Sanja Savič.

Kot največjo grožnjo, ki bo v prihodnjih desetih letih vplivala na prihodke podjetja, so direktorji na globalni ravni izpostavili spremenjene navade potrošnikov (56 odstotkov), slovenske direktorje pa najbolj skrbi pomanjkanje delovne sile oziroma ustreznih delovnih veščin (62 odstotkov). Med slovenskimi sledijo spremenjene navade potrošnikov (53 odstotkov), motnje v dobavnih verigah (44 odstotkov), prehod na nove vire energije (42 odstotkov), motnje v tehnologijah (40 odstotkov) in spremembe zakonodaje (38 odstotkov).

Na področju zelenega prehoda direktorji izpostavljajo zlasti vpliv podnebnih sprememb na stroškovne profile; v globalnem merilu jih približno 50 odstotkov pričakuje zmeren, velik ali zelo velik vpliv. Zaskrbljenost slovenskih direktorjev zaradi dolgoročnega vpliva podnebnih sprememb je občutno manjša od globalnega povprečja. V Sloveniji jih namreč 51 odstotkov meni, da v nobenem primeru ne bodo utrpeli škode na fizičnem premoženju zaradi podnebnih sprememb, v globalnem merilu pa jih je takega mnenja 34 odstotkov.

V naslednjih 12 mesecih se izvršni direktorji počutijo finančno najbolj izpostavljeni inflaciji, gospodarski negotovosti in geopolitičnemu tveganju. “Vse tri grožnje so aktualna politična in družbena vprašanja, ki v zadnjem letu dni polnijo naslovnice časopisov,” je dejala Savič.

Kljub zaostrenim poslovnim razmeram in zmanjševanju stroškov je zaposlovanje zamrznilo le 19 odstotkov globalnih in 13 odstotkov slovenskih direktorjev, kar je po ugotovitvah PwC v popolnem nasprotju z raziskavo, izvedeno leta 2008 v času prejšnje svetovne gospodarske krize.

Sicer pa so napovedi za leto 2023 ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskave in pomenijo popoln preobrat glede na lanskoletne obete, je opozorila Savič. “V zgolj letu dni smo namreč od rekordnega optimizma prešli k skorajda rekordnemu pesimizmu. Večina anketiranih direktorjev je prepričanih, da je treba poslovanje preoblikovati že danes in ga prilagoditi potrebam prihodnosti, a ker se hkrati borijo s številnimi kratkoročnimi izzivi in težavami, je časa in priložnosti za preobrazbo premalo,” je izpostavila.

Kljub temu mnogi direktorji v trenutnih zaostrenih razmerah vidijo tudi priložnosti, predvsem za preobrazbo poslovnih procesov. “Svet se je s krizami očitno naučil živeti,” je dodala.

V letošnji globalni raziskavi, ki je 26. po vrsti, je sodelovalo 4410 direktorjev in predsednikov uprav iz 105 držav, med njimi 50 iz Slovenije. Izvedli so jo oktobra in novembra lani.

Kot je na okrogli mizi po predstavitvi rezultatov ocenila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, bi bili ti bolj optimistični, če bi raziskavo izvedli danes. Od lanske jeseni so se razmere po njenih besedah namreč spremenile, in sicer pretežno na bolje. “Nedvomno pa pritisk na gospodarstvo ostaja; tudi zaradi napovedi različnih reform, ki jih spremljajo mešani signali. Podjetja ne vedo, kaj jih čaka, kar sproža določeno mero pesimizma,” je dejala.

Morda anketirani direktorji v tokratni raziskavi niso bili toliko preveč pesimistični, kot so bili v prejšnji raziskavi preveč optimistični, je ocenil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. “To, da polovica direktorjev meni, da njihovo podjetje ne bo preživelo brez preobrazbe, je mogoče razumeti tudi kot dobro novico. Spodbudilo jih bo namreč k preobrazbi, kar pa je ključnega pomena,” je dodal.

Spomnil je, da vlada pripravlja davčno reformo, o kateri bo govora tudi na torkovem koalicijskem vrhu. “Zavedati pa se je treba, da reforma ne bo uspešna, če ne bo temeljila na trdnem družbenem dogovoru,” je poudaril.

Solastnica in direktorica podjetja Varis Lendava Sabina Sobočan, ki je sodelovala v raziskavi, je pojasnila, da se je kljub siceršnji optimistični naravnanosti tokrat pridružila “pesimistični strani”. “Vendar pa se osredotočam na pozitivne stvari, ki jih je mogoče izvleči iz trenutnih razmer,” je poudarila. V podjetju imajo letos kljub zahtevnemu okolju spet zasedene kapacitete in tudi na novo zaposlujejo, čeprav je težko najti primerne kadre.

Direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup je poudaril, da bi se moralo evropsko gospodarstvo več ukvarjati z dolgoročnejšimi predvidevanji. “Zelenega prehoda ne bomo mogli omogočiti le z gradnjo tovarn polprevodnikov,” je dejal. Opozoril je, da ima lahko prehitevanje z ukrepi, kot je prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035, obsežne posledice.