Desnici se bo zmešalo – Po ukinitvi muzeja slovenske osamosvojite sedaj še spomenik izbrisanim v obliki črke “ć”
Do konca leta naj bi v Parku izbrisanih pred nekdanjo tovarno Rog stalo obeležje, spomenik v obliki črka ć, ki bo opominjal na 25.671 izbrisanih, avtorjev Vuka Ćosića, Aleksandra Vujovića in Irene Woelle.
Avtorji so na Twitterju objavili spot o tem kako se izgovori “ć”. ” Pri rešitvi smo zelo pazili ,da deluje kot močan sprožilec za javni dialog. Naša tema so seveda izbrisani, ampak širša tema nacionalizma, ki postaja bolj in bolj militanten, je tudi bistvena in spomenik bo rdeča cunja za naše sodržavljane in jih je treba izzivati,” je dejal eden od avtorjev Vuk Ćosić.
Ljubljana bo dobila Park izbrisanih, v katerem bo spomenik v obliki črke Ć. A kot pravijo avtorji projekta Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle, so že deležni groženj. "To pomeni, da je tema prava in se je z njo treba ukvarjati," meni Ćosić.https://t.co/8RfDsRPWa2 pic.twitter.com/cHn27PfXTD
— 📱MMC RTV Slovenija (@rtvslo) March 6, 2023
Sedaj naj bi “izbrisani” dobili še spomenik v obliki Ć …. Res živalska farma … https://t.co/tDGOmufeQ3
— Aleš Hojs (@aleshojs) March 6, 2023
Ampak Vuk to lahko, veš! 🤗 pic.twitter.com/l9MgFEU446
— brutusReloaded (@brutus91101394) March 6, 2023
Najprej Denis AvdiĆ označuje politike desnice za pse,potem Zoran PotiĆ vodstvo RTV označi za pujse,zaključi Helena MilinkoviĆ,ki pravi,da so poslušni psi. Kaj imajo ti družbeno-politični delavci,poleg živalske farme,skupnega?
— Aleš Hojs (@aleshojs) November 15, 2022
V enem od pomožnih objektov nekdanjega kompleksa Rog je skoraj dve desetletji delovala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, pobudo za Park izbrisanih, kot ga je že poimenovala Mestna občina Ljubljana z odlokom mestnega sveta, pa so vložili skupaj z organizacijo Amnesty International Slovenija, je o zadevi poročalo Delo.
Do konca leta naj bi v Parku izbrisanih pred nekdanjo tovarno Rog stalo obeležje avtorjev Vuka Ćosića, Aleksandra Vujovića in Irene Woelle. https://t.co/vEPjqwdItG
— Delo (@Delo) February 28, 2023
“Za spominsko obeležje nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi, med njimi 5630 otrok iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, kar so slovenske oblasti storile 26. februarja 1992, je Center Rog razpisal javni natečaj, na katerega je prispelo dvanajst idejnih predlogov, devetčlansko strokovno komisijo pa je najbolj prepričala idejna rešitev arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića, internetnega umetnika Vuka Ćosića ter oblikovalke in ekoaktivistke Irene Woelle”.
https://twitter.com/pongracmatija/status/1632718484017758212
Če Srbi postavljajo svoj Ć, pa dajmo še Slovenci postaviti spomenik na mejni prehod Obrežje. pic.twitter.com/zUFBbYI3BF
— K. E. (@Karli1010) March 6, 2023
Javni natečaj za postavitev spominskega obeležja, ki bo posvečen “izbrisanim”, je bil razpisan s strani Centra Rog. Komisijo slednjega je od dvanajstih prejetih predlogov najbolj prepričala omenjena ideja, ki naj bi po besedah avtorjev “simbolno vračala izgnani črkovni znak in s tem kazala, da želi biti Ljubljana prestolnica solidarnosti in sožitja.” Črka naj bi predstavljala tudi “velik spomenik multikulturni Ljubljani”. Irena Woelle pravi, da ji je zanimivo “predvsem to, da slovenski narod, ki ima svojo izkušnjo zgodovinskega spreminjanja priimkov – samo spomnimo se italijanizacije in nemčenja – izžene priimke tistih, ki mu ne pripadajo.”
Zakopljite ta vaš Ć globoko v zemljo, nobene potrebe ni, da gleda manjši del ven. Če vam kaj ni všeč, predlagam, da si doma opremite svoje stanovanje po vašem okusu. Ne vsiljujte svoje blodnje vsem in vsakomur.
— Igor Završnik 🇸🇮 (@IgorZavrsnik) March 6, 2023
Avtorji pravijo, da si želijo, da bi se družba vsaj enkrat letno zavedala “krivic”, ki so bile narejene sodržavljanom. Na spomenik gledajo celo kot na civilizacijski premik, ki bo “temo ohranjal odprto za diskurz”. Po njihovih besedah bi se bi bilo potrebno zavedati, da izbrisani živijo življenja, ki so jim bila s strani družbe uničena. “Za to tudi ni pravične odškodnine, vsega tega, kar jim je vzel izbris, se ne da monetizirati,” še pravi Irena Woelle.