“Rdeči telefon” med Moskvo in Washingtonom še vedno v funkciji – ZDA nekaj ur pred obiskom Bidna v Ukrajini o tem obvestile Rusijo

ZDA so nekaj ur pred današnjim nenapovedanim obiskom ameriškega predsednika Joeja Bidna o tem obvestile Rusijo, da bi se izognile možnosti konflikta, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP novinarjem povedal svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.  Kljub vojni retoriki pa očitno komunikacija med Moskvo in Washingtonom še vedno poteka.

President Zelenskyy and all Ukrainians remind the world every day what courage is.

They remind us that freedom is priceless.

And worth fighting for.

For as long as it takes. pic.twitter.com/GlBT0Sg9ZL

— President Biden (@POTUS) February 20, 2023

Rdeči telefon je popularno ime za direktno povezavo med predsednikoma ZDA in Sovjetske zveze, ki so jo vzpostavili med hladno vojno. Kljub imenu rdeči telefon povezava nikoli ni bila telefonska, temveč je temeljila na prenosu tekstovnih sporočil. Na ta način sta lahko voditelja ZDA in SZ sporočila oblikovala v svojem jeziku, za prevod pa so poskrbeli prevajalci na naslovni strani.

Med kubansko raketno krizo leta 1962 je postalo jasno, da je med glavnima jedrskima velesilama treba uvesti direktno linijo za komunikacijo. Pred tem je večina pogovorov potekala s pomočjo pisem in med samo krizo je čas za prevod teh pisem in pošiljanje odgovorov trajal predolgo. Ker bi to lahko povzročilo neprijetne zaplete in napačne interpretacije akcij druge strani, so se odločili za vzpostavitev direktne linije.

Sistem je bil sprva sestavljen iz teleprinterjev, ki so informacije pošiljali po kodirani zvezi. Leta 1971 so sistem nadgradili s satelitsko povezavo, leta 1985 pa so za prenos začeli uporabljati telefaks. Najnovejša nadgradnja uporablja sistem elektronske pošte. Sistem je bil prvič uporabljen med arabsko-izraelsko vojno leta 1967, ko sta se obe strani obveščali o premikih vojaških sil, pa tudi v ostalih konfliktih, kjer sta ZDA ali Sovjetska zveza izvajali vojaške premike, ki bi lahko vznemirili nasprotno stran.

Zaradi občutljive narave sporočila Sullivan, ki je Bidna spremljal med obiskom, ni želel pojasniti podrobnosti niti o komunikaciji niti o odzivu ruske strani. Je pa povedal, da so obisk pripravljali nekaj mesecev, dokončno pa so se zanj odločili v petek.

Biden is walking in Kiev amidst the air alert all over the Ukrainian capital pic.twitter.com/C7LnRTrd0v

— Russian Market (@runews) February 20, 2023

Biden je ukrajinsko prestolnico obiskal tik pred prvo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, ob tej priložnosti pa je gostiteljem obljubil nov paket vojaške pomoči v višini 500 milijonov ameriških dolarjev.

To je bil Bidnov prvi obisk v Ukrajini od začetka ruske invazije. Kot pa je poudaril na skupni novinarski konferenci z Zelenskim, je Kijev kot podpredsednik ZDA obiskal šestkrat. Šlo je tudi za prvi obisk kakega ameriškega predsednika v Ukrajini po letu 2008. Obisk je bil organiziran v pogojih stroge tajnosti.

Po navedbah časnika New York Times je Biden v Ukrajino prispel z vlakom iz Poljske, kar so po koncu obiska potrdili tudi v Washingtonu. Bela hiša je po poročanju britanskega BBC tako potrdila, da je predsednik v Kijev iz Poljske potoval z vlakom deset ur, saj potovanje z letalom zaradi vojne ni varno.

Sullivan je pojasnil, da so si strokovnjaki iz celotne Bidnove administracije prizadevali, da bi zagotovili obvladljivo raven tveganja obiska. “Seveda je pri tovrstnih podvigih vedno prisotno tveganje,” je poudaril in dodal, da je predsednik menil, da je pomembno, da opravi ta obisk.

Bidna sta v Kijevu smela spremljati le dva novinarja, ki sta se zavezala molčečnosti in nista smela poročati o potovanju do njegovega prihoda.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo imel danes, tri dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, nagovor o stanju v državi. Po napovedih Kremlja bo govoril o posebni vojaški operaciji v Ukrajini, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, pa tudi o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.

Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitirja Peskova bo Putin v nagovoru obravnaval trenutne gospodarske in socialne razmere v državi. Zaradi zahodnih sankcij je rusko gospodarstvo namreč pod velikim pritiskom, številni Rusi pa naj bi se pritoževali zaradi naraščajočih cen in visokih življenjskih stroškov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

To bo Putinov 18. redni nagovor o stanju v državi. Nazadnje ga je ruski predsednik imel aprila 2021, medtem ko ga je decembra lani zaradi ustavnih razlogov in natrpanega urnika preložil. Tedaj je prav tako odpovedal vsakoletno tradicionalno novinarsko konferenco, na kateri odgovarja na vprašanja novinarjev in javnosti.

Nekateri mediji so ugibali, da se je želel Putin s preložitvijo izogniti neprijetnim vprašanjem o vojaških porazih v Ukrajini. Šlo je namreč za potezo brez primere za Putina, ki je s svojimi letnimi govori nadaljeval tudi v času pandemije covida-19.

Letošnji Putinov nagovor nestrpno pričakujejo po vsem svetu, ne le zaradi vojne v Ukrajini, temveč tudi zaradi predsedniških volitev, ki bodo v Rusiji predvidoma potekale čez nekaj več kot leto dni. Številni pričakujejo, da se bo Putin, ki je v ta namen že spremenil rusko ustavo, znova potegoval za predsedniški položaj.