(VIDEO) Ljubki incident: Dušan Keber Jašo (Jenulla op.av.) po pomoti imenoval Janša, Jenull pa je, “kao jezen,” protestno zapustil prizorišče in se seveda takoj vrnil

V civilni iniciativi Glas ljudstva so  včeraj opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom. Če ima vlada resničen namen obraniti javno zdravstveno mrežo pred popolnim razsutjem, mora problematiko koncesionarstva nasloviti nemudoma, menijo.

Med drugim pričakujejo izenačitev položaja koncesionarjev in javnih zdravnikov. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci iniciative poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih. Dogaja pa se, tako Keber, ravno obratno, da morajo denimo Ljubljančani svojega zdravnika, ki je zapustil javni zdravstveni dom, iskati med koncesionarji na oddaljenih lokacijah.

“Zgodil se je perverzen zasuk,” je dejal nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, “Po zakonu bi moral biti koncesionar namenjen temu, da zakotna vasica dobi zdravnika. Zdaj pa se nam dogaja, da Ljubljančani, pa tudi drugi, odhajajo na desetine kilometrov oddaljene lokacije, da si poiščejo koncesionarja, ki jih je zapustil v njihovem osnovnem zdravstvenem domu. To je nekaj tako nesprejemljivega, tako perverznega, da bi morala vlada tako ukrepati in odpraviti določilo o plačilu vseh storitev.”

Poudaril je, da ne obtožuje niti zdravnikov niti podjetnikov. Zdravniki imajo po njegovem tako kot vsi pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način dela, ki jim bo prinesel boljši zaslužek, udobje in kakovostnejše družinsko življenje. Prav tako ni mogoče zameriti podjetnikov, ki izberejo najboljši poslovni model. V Glasu ljudstva torej krivijo vlado. “Če vsak od približno 300 koncesionarjev pritegne samo še po enega zdravnika iz zdravstvenih domov, bodo zdravstveni domovi odmrli,” je dejal Keber.

Iniciativa še vedno vztraja pri ukrepih, ki jih predlaga že nekaj mesecev. Danes pa sta Jenull in Keber poudarila, da ne pristajata na vladne odgovore, da rešitev ni mogoče najti hitro. Strateški svet, ki pod vodstvom premierja pomaga pri reformi zdravstva, se ukvarja s temami, kot na primer, na katere parcele se bo širila medicinska fakulteta v Mariboru, je dejal Keber. “To lahko pomaga šele čez 15 let,” je menil.

Prav tako jih v iniciativi ne prepričajo vladne napovedi o rešitvah, ki bodo prišle skozi digitalizacijo in boj proti korupciji. “Korupcija sedi levo in desno ob vladi,” je dejal Keber, “Postal sem prepričan, da gre za organiziran napad na zdravstveni sistem z namenom privatizacije. To lahko naredi samo oblast, dogaja pa se pod interesi lobijev, ki jih vsi poznamo, zasebnih zdravnikov, zasebnih zavarovalnic, zasebnih izvajalcev in tako naprej.”

“Ta vlada koraka naprej po poti neoliberalne politike, vsaj na področju zdravstva. Razlika je samo v tem, da nimamo na vrhu še nekega avtoritarnega posameznika,” je na novinarski konferenci dejal Dušan Keber, predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva in nekdanji minister za zdravje. Z besedno zvezo avtoritarni posameznik je mislil na prejšnjega predsednika vlade in predsednika opozicijske stranke SDS Janeza Janšo. Ob te se je zgodil mini ljubek incident, ko je Dušan Keber Jašo (Jenulla) po pomoti imenoval Janša , Jenull pa je “kao jezen,”  protestno zapustil prizorišče in se seveda takoj vrnil. »Vedno imamo v ozadju ‘Ali hočete, da se vrne Janša’,« je ob tem v smehu dejal Keber.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1625411067835817985

Obsesija@JJansaSDS @TopnewsSi pic.twitter.com/niZqKEzopW

— Albin Vrabič (@AVrabic) February 13, 2023

Problem je zlasti, ker javni zdravstveni zavodi opravljajo številne storitve, “ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo nuditi in jih tudi nočejo nuditi, saj je namen posameznega koncesionarja, da deluje s profitom”, meni. Ob tem je Keber dejal, da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah, podobno kot prejšnja vlada, koraka po poti neoliberalne politike.

Od države po besedah Kebra v iniciativi pričakujejo, da čim prej reši problem oseb brez izbranega družinskega zdravnika, kar da je možno z zvišanjem normativa oz. glavarinskih količnikov zdravnikov, ob sočasnih administrativnih razbremenitvah. Prav tako pričakujejo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Od vlade pričakujejo tudi, je dodal Jenull, da izenači zakonske obveznosti, dolžnosti in privilegije med zdravniki, ki delajo kot koncesionarji, in zdravniki, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih. Zato ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana poziva, naj zdravnikom v zdravstvenih domovih zagotovi, da bodo popravili trenutno stanje, ki jih “vleče med koncesionarje”.

Napovedal je pripravo predlogov ukrepov, ki jih bodo posredovali državnemu zboru in od poslancev terjali, da se do njih opredelijo.

Na novinarski konferenci je Jenull izpostavil tudi primer zasebne zdravstvene ordinacije s koncesijo Studio R, ki ima ambulante družinske medicine v Horjulu, Komendi in na Vrhniki in je v zadnjih letih povečevala obseg poslovanja in število zdravnikov, tudi iz Zdravstvenega doma Ljubljana. S trenutnim številom opredeljenih pacientov bo družba v letošnjem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po podatkih iniciative prejela skoraj dva milijona evrov.

Ob tem pa je opozoril na povezavo med solastnikom družbe, pravnikom Gorazdom Pereničem in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič in je eden glavnih glasov, ki poziva spremembi, da lahko koncesionarji prejmejo plačilo za vse opravljene storitve, brez omejitev. Perenič, ki je po javno dostopnih podatkih Ajpesa prek svojega podjetja Persvet 20-odstotni lastnik Studia R, je po besedah Jenulla svoje pravne storitve nudil tudi sindikatu.

Obenem naj bi Muževič članom sindikata posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah podjetja Skupinska praksa v Horjulu, Komendi in na Vrhniki, v katerem je specialistom družinskem medicine ponujal plačo v višini 4118 evrov bruto. Studio R je 8-odstotni lastnik podjetja Skupinska praksa, Perenič pa 4-odstotni, kažejo podatki Ajpesa.

Iz Studia R so včeraj sporočili, da denar iz njihovega podjetja ne odteka nikamor. Pri njih znana fraza “denar naj sledi pacientom in skrbi za zdravje” ni samo prazna parola, so zapisali. “Povezava med pacienti in denarjem je povsem očitna,” so poudarili in opozorili, da se je obseg prihodkov iz javnih virov povečevalo sorazmerno s številom pacientov. Navedli so tudi nekaj podatkov o tem, kako hitro in učinkovito poskrbijo za paciente, ter stališče, da so “poznavalci” krivi za slabo dostopno javno zdravstvo.

https://twitter.com/ZadnikarZ/status/1625234394158886912

https://twitter.com/glupfejzbuk/status/1625237345908715523

V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov so v odzivu na novinarsko konferenco iniciative zapisali, da za stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Zavzemajo se za načelo, da naj denar sledi pacientu in da se koncesije odpravijo. “Bolnik mora imeti že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro do tega, v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu,” so zapisali.

Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) na novinarsko konferenco iniciative “Glas ljudstva”.

Ljubljana, 13. februar 2023 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ponovno opozarjamo na dejstvo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in ne da samo prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot javni zavodi, ampak imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.

Glavne razlike za zdravnike zaposlene pri koncesionarjih glede na zdravnike zaposlene v javnih zavodih pa predstavlja predvsem večja fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. Vse navedeno pa večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih. Ti pa pri poslovanju kot že omenjeno niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, kajti nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki zaposleni v javnih zavodih.

Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo. Zasebniki dobiček pa v večini investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala pa tudi v nagrajevanje zaposlenih. Menimo, da ni rešitev v tem, da se omejuje delo zdravnikov in se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak da se vzpostavi kvaliteten nadzor nad porabo javnega denarja pri vseh, ne samo pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.

Za obstoječe stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Nikakor se delovanje koncesionarjev ne more predstavljati kot eden izmed glavnih vzrokov uničevanja javnega zdravstvenega sistema, ampak so ti kvečjemu del rešitve. Trenutno stanje je bilo predvidljivo in je posledica neurejenih sistemskih razmer in neupoštevanja predlogov stroke iz preteklosti. Zato še vedno predlagamo sistem, kjer končno postane bolnik središče zdravstvenega sistema in kjer bodo finančna sredstva sledila bolniku in ne izvajalcem. Ob tem mora imeti bolnik že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro do tega v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže s ciljem zagotavljati čim boljšo in čim bolj kakovostno storitev za bolnike. Vse ostale rešitve bodo povzročile dejansko propad javnega zdravstvenega sistema in privatizacijo v pravem pomenu besede.