Vzhodna in Zahodna Evropa v vojni zaradi kakovosti izdelkov, ki se nas še kako tiče!

Cela vrsta proizvajalcev proizvaja proizvode slabše kakovosti za države vzhodne Evrope in slednje je bilo končno objavljeno tudi v zahodnih medijih. Nemški proizvajalec Bahlsen je nazadnje sporočil, da bo v prihodnje obstajal le en “evropski“ piškot” iz njihove proizvodnje.

Obtožbe so prišle z Instituta za analizo proizvodov v Madžarski in Slovaški. Slednje je hitro postala tudi politična tema Višegrajske skupine, ki jo poleg obeh omenjenih držav, sestavljata še Poljska in Češka. Cel niz mednarodnih koncernov za tržišče Evropske unije pod enakim imenom ponuja povsem različne proizvode: praviloma so to kakovostni proizvodi za zahod, za vzhod pa proizvodi z veliko več aditivi, z aromo namesto naravnih sestavin in nekakovostnih oziroma cenejših sestavin, piše Deutsche Welle.

Obtožbe na politični ravni je Višegrajska četverica naslovila na Evropsko komisijo, hkrati pa so tudi zahodni mediji odkrili, da kljub dozdajšnjemu zanikanju proizvajalcev, da gre za enak proizvod različne kakovosti, se je pokazalo kot resnično prav v “Nutella sporu” – znanem namazu, čigar sestavine in celo okus se znatno razlikujejo po državah, odvisno kje se prodajajo. Pred kratkim je tudi nemška televizija WDR objavila reportažo o celi vrsti predvsem prehrambenih proizvodov, ki imajo pod istim istim imenom povsem drugačno sestavo na vzhodu in zahodu. Znano je tudi, da to ne počnejo samo s hrano: na primer tudi kozmetični proizvodi se znajo razlikovati po sestavinah, čeprav se manj kakovostne variante pogosto na vzhodu dražje prodajajo.

Maslo ni palmova mast!

Dopisnik ARD iz Bruslja Ralph Sina je ta teden odkril, da je vsaj en nemški proizvajalec ne le priznal tako prakso, temveč je objavil, da take prakse več ne bo: proizvajalec keksa “Bahlsen”, znan po keksu Leibniz, je najavil, da bo v prihodnje v keksu “z maslom” resnično maslo in da bodo sestavine identične, ne glede na to, kje v EU bodo kupili njihov keks.

Prav Bahlsen je vedno znova bil primer podjetja, ki na drastičen način vara potrošnike v vzhodni Evropi: za zahodne potrošnike je v keksu resnično bilo maslo, za vzhodne Evropejce pa so v glavnem keksi vsebovali palmovo mast in arome masa. Palmova mast zveni redko in eksotično in se zares na z njo kuha, praži in peče v skoraj vsej jugovzhodni Aziji.

Vendar to naravno olje specifičnega okusa v sveži obliki, rahlo rdečkaste barve, se skoraj ne da primerjati z rafiniranim množičnim proizvodom, ki se ponuja na svetovnem tržišču – za katerega se sumi, da je škodljiv tudi za človekovo zdravje. Za nameček je taka mast zelo poceni, mnogo cenejša kot maslo in kot vsaka druga maščoba, ki je kolikor toliko ustrezna za prehrano: oljčna palma daje tri krat več olja kot oljčna repica, v primerjavi z njo pa je zadostna samo šestina površine za pridelavo enake količine olja.

Nekateri proizvajalci bodo spremenili svoje manire, nekateri ne!

Predstavnik Bahlsena je dopisniku ARD-a dejal, da od začetka julija tudi v pogonu tega proizvajalca keksov v Poljski teče proizvodnja po “nemškem” receptu, torej z maslom in ne palmovim oljem. To bo trajalo kakšen teden, da se rešijo problemi s skladiščenjem malce bolj občutljivega keksa z maslom. To podjetje ne namerava več proizvajati različne proizvode za različne države EU.

Pogosto proizvajalci uporabljajo argument, da se na tak način “prilagajajo” okusom tržišča. Konkretno, ko je beseda o čokoladnem namazu Nutella, so sestavine praktično identične v Madžarski, kot v Franciji, odkriva WDR. No težko je verjeti, da gre samo za razliko v okusu potrošnikov. Nekatera podjetja pa nameravajo nadaljevati s tako prakso: na primer v ribjih palčkah proizvajalca Iglo v proizvodih za tržišče Nemčije in Avstrije proizvajalec jamči 65 odstotkov ribjega mesa v proizvodu, na drugih tržiščih pa mora biti tudi 58 odstotkov dovolj. V Iglo-ju pravijo, da tega ne nameravajo spremeniti.