“Premoženje ali nepremičnine so res trd oreh in tako nočem nič napovedovati vnaprej”- Klemen Boštjančič glede napovedanih novih spremembah davčne zakonodaje
Finančni minister Klemen Boštjančič meni, da je sistem plač v javnem sektorju slab. Odgovor vidi v celoviti prenovi sistema, s katero se bo zagotovila tudi večja učinkovitost. Sindikati naj se zato na vlado ne obračajo le z zahtevami za višje plače, ampak tudi s predlogi za povečanje učinkovitosti, je dejal v pogovoru za časnik Večer.
Boštjančič je obžaloval, da je dogovor o 600 evrov dodatka sodnikom in tožilcem dal vtis, da je lov vseh mogočih skupin na višje plače in višje dodatke odprt. “Za to smo se odločili, ker so sodniške plače zaostajale za plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti,” je pojasnil in dodal, da je to edina izjema od oktobrskega dogovora s sindikati javnega sektorja in začasen ukrep.
Vlada bo po njegovih besedah zahteve za zvišanje plač naslovila enotno, in sicer s celovito prenovo sistema plač v javnem sektorju. Sindikate sicer razume, saj je njihov primarni interes višina plač in posamezni dodatki. “Vlada pa je tista, ki mora pri pogajanjih vztrajati pri zahtevah za povečanje učinkovitosti,” je poudaril.
O razpravah na sejah vlade je povedal, da so zelo pestre, sam pa da pogosto nasprotuje določenim ukrepom in predlogom. “Kot minister za finance pristajam edino na težo argumentov, na izračune,” je dejal in dodal, da vsak teden pri vrsti ukrepov vlečejo zavoro. Vprašanju, katerega ministra mora največ ustavljati, se je izognil. “Zelo dobro se ve, da bomo kot ministrstvo vedno zagovarjali reforme, ki so celovite, premišljene in imajo na koncu merljive učinke,” je povedal.
Glede zadnje novele zakona o dohodnini, ki po njegovih besedah ni bila reforma, ampak razveljavitev sprememb, sprejetih v času prejšnje vlade, je spomnil, da so pri njeni pripravi aktivno sodelovali s socialnimi partnerji, da bi dosegli čim večji konsenz, zaradi česar je bil končni rezultat tudi nekoliko drugačen, kot so ga napovedovali.
V tem smislu ga je vložitev zahteve za presojo ustavnosti novele zakona presenetila in razočarala. “Da se pod zahtevo za ustavno presojo podpiše vrsta organizacij, katerih predstavniki so na sejah Ekonomsko-socialnega sveta jasno povedali, da podpirajo predlagane davčne spremembe, je zame milo rečeno licemersko,” je dejal.
O napovedanih novih spremembah davčne zakonodaje ni želel podrobneje govoriti. Opozoril pa je, da imamo v Sloveniji najvišjo obremenitev dela s prispevki za socialno varnost med vsemi državami EU, na drugi strani pa nizko obdavčitev premoženja, ter dodal: “Premoženje ali nepremičnine so res trd oreh in tako nočem nič napovedovati vnaprej. Izhodišč še nismo dali naprej, samo pojasnjujemo, katera področja hočemo nasloviti z davčno reformo.”
Dodal je, da če se na nekaterih področjih davki znižujejo oziroma so pričakovanja, da se bodo znižali, potem bo potrebno na drugi strani tudi razumevanje, da je nekje še prostor za zvišanje. Pričakuje, da bodo soglasje glede tega vprašanja dosegli še letos.
