(VIDEO) “V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne”- Robert Golob na četrtem koalicijskem vrhu na Brdu

Koalicija je začrtala izhodišča reforme javnega plačnega sistema, ki jo bodo začeli v spodnjem delu plačne lestvice po pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij. Cilj je, da v javnem sektorju ne bi bilo več plač, nižjih od minimalne, pravi premier Robert Golob. Iskali bodo tudi skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev.

Po premierjevih besedah se po pregledu analize stanja v koaliciji strinjajo, da enotnega plačnega sistema že nekaj časa ni več. “Pred tem si ne bomo zatiskali oči, temveč bomo ta sistem reformirali,” je dejal Golob.

"Na vrhu je bil potrjen tudi sklep, da se razmerja med najnižjimi in najvišjimi plačami v javnem sektorju spremenijo na 1:7." Torej bo najvišja plača sedemkratnik minimalne. Pogumno. https://t.co/37DBbv8Z9r

— Miro Haček (@MHacek) February 1, 2023

Glede predvidene časovnice plačne reforme premier napoveduje, da bo do aprila dogovor o odpravi plačnih anomalij, za širšo reformo pa bo potrebnega več časa.

Na današnjem koalicijskem vrhu so sicer sprejeli več sklepov, na katerih bo temeljila reforma. Osnovna usmeritev je, da v javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne. “Nedopustno je, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo,” je poudaril premier.

Sledili bodo tudi nekaterim predlogom, ki so jih dobili v zadnjih tednih, in sicer da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju ena proti sedem.

Prav tako bodo iskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. “Ta del usklajevanj je zelo pomemben, ker ne želimo vsako leto znova odpirati, ali je sistem še vedno enoten,” je pojasnil.

Rešitve za reformo bodo iskali tudi v več “stebrih oziroma panogah s panožnimi dogovori”. Z njimi bodo skušali doseči tudi vsaj delno avtonomijo panog, kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra. Kot je dodal premier, jim hkrati želijo predati tudi del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij.

Predlog, ki je še odprt za pogajanja s sindikati in koalicijsko usklajevanje, gre v smeri oblikovanja več plačnih stebrov znotraj treh skupin. V prvi skupini za funkcionarje je po zdajšnjem predlogu predviden plačni steber za direktorje in funkcionarje, v skupini javnih uslužbencev pa stebra za državno upravo ter policijo, vojsko, civilno zaščito in gasilce. Znotraj skupine javnih zavodov so predvideni plačni stebri za kulturo, zdravstvo in socialno varstvo ter znanstveno-raziskovalno dejavnost, v katero je vključeno tudi področje izobraževanja.

“Naredili bomo vse, da sedanji sistem pajkove mreže, v kateri se ob spremembi ene same plače sproži val zahtev po celem sistemu, v celoti in dokončno odpravimo,” je dejal. S tem bodo po njegovi oceni dosegli, da bo sistem zdržal dlje časa, ne da bi se ob tem ustvarjale dodatne krivice med posameznimi poklicnimi skupinami.

Glede financiranja Golob napoveduje, da bodo po sprejetju reforme vzpostavili tudi sistemsko financiranje.

Sicer pa je pred koalicijske partnerje danes stopil tudi minister za finance Klemen Boštjančič. “Minister za finance nikoli ne sme biti preveč optimist ali radodaren. Tudi danes ni bil. Jasno je izpostavil razmere, v katerih se nahajamo in da bo rebalans vsakem primeru potreben. Znotraj rebalansa bomo morali tudi zagotoviti vire za letošnje leto za vse reforme,” je srečanje povzel Golob.

V Levici so po besedah koordinatorja Luke Mesca zelo zadovoljni s sprejetim izhodiščem glede cilja reforme, da v javnem sektorju ne bo več plač pod minimalno. Zelo pozdravlja odločitev, da bodo oblikovali stebre ter se bo avtonomijo določanja plač in dodatkov deloma prepuščalo socialnim partnerjem znotraj teh stebrov. “Spreminjamo dinamiko določanja višin plač v javnem sektorju. Mislim, da je to velik korak naprej oziroma prvi pravi korak naprej,” je dejal v novinarski konferenci po koncu koalicijskega srečanja.

Za SD pa so pri pripravi reforme ključna transparentnost, finančna vzdržnost in sodelovanje s socialnimi partnerji v socialnem dialogu, je dejala predsednica SD Tanja Fajon.