Čeprav se veterani združeni v VSO-ju, pri omembi združevanja muzejev, “primejo za pištolo,” pa v konkurenčnih veteranskih organizacijah, kot sta Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, združevanje muzejev podpirajo

Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine spremljajo polemike. Na tiskovni konferenci združenja VSO pred javnost stopili Janez Janša, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in Jelko Kacin so zagrozili z akcijskim načrtom v obrabo osamosvojitvenega muzeja, ki naj bi imel, kot je dejal predsednik VSO-ja Lojze Peterle,  “več elementov in ne zgolj kakšnega zborovanja”. Predsednik opozicijske SDS govori o “izdajalki potezi vlade”.  “Ne gre le za dejanje neke ministrice, ki ni dorasla svoji funkciji, ampak za nedoraslost vlade. Vlada je z vsemi svojimi pooblastili potegnila izdajalsko potezo,”j e bil oster Janša. Opozicijska NSi napoveduje interpelacijo proti kulturni ministrici Asti Vrečko.

Predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so dali  vladi do 10. februarja ultimat , naj znova premisli o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, sicer….

Čeprav se, ko slišijo za združitev muzejev  v  nekaterih veteranskih organizacijah  “primejo za pištolo”, pa sta je za javnim pismom po  VSO – ju oglasila še Ladislava Lipiča, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in  Tomaža Časa, predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki združevanje muzejev očitno podpirata.

Najprej je javno pismo sicer  napisalo 79 izobražencev napisalo ostro pismo “proti vladnim čistkam v podjetjih, medijih in kulturnih ustanovah,” s poudarkom na protestu proti združitvi muzejev slovenske osamosvojitve in novejše zgodovine.

 

Javno pismo Ladislava Lipiča, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in dr. Tomaža Časa, predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever, o združevanju muzejev in zgodovinjenju obdobja slovenske osamosvojitve.https://t.co/H2yWLrEbP9

— Asta Vrečko (@AstaVrecko) January 29, 2023

Vrečko, Lipič&Čas so proti muzeju osamosvojitve, ker jih bojda nihče ni nič vprašal. Pomen muzeja ni v spraševanju veteranskih združenj, še manj v smešenju okoli posamičnih dogodkov, zadeva več od tega, zadeva odnos do prve samostojne države Slovenije. https://t.co/vCMk6QJJzO

— Igor Bavčar (@BavcarIgor) January 29, 2023

V pismih bralcev  Dnevnika pa  sta  javno pismo na javnost naslovila  Ladislava Lipiča, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in dr. Tomaža Časa, predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever, o združevanju muzejev in “zgodovinjenju” obdobja slovenske osamosvojitve. “Vsa minula leta smo bili priča prilaščanju zaslug ter takšnim in drugačnim grožnjam, povezanim z osamosvojitvijo, kar presega meje dobrega okusa. Zato se ni treba čuditi, da ne zaupamo več še tako lepim zamislim naših osamosvojiteljev, ki smo jim med vojno sledili in jih tudi spoštovali. Na žalost so to spoštovanje s svojim vedenjem in delom kot politiki v miru v celoti zapravili. Razen pri ljudeh, ki »izgubijo sposobnost reagiranja in hkrati tudi sposobnost razmišljanja in presojanja,” sta med drugim zapisala Lipič in Čas. Pismo objavljamo spodaj v integralu.

Kot v življenju tudi v politiki pride čas posledic
»Posledica tega, da vam neprestano lažejo, ni v tem, da zaradi tega potem verjamete lažem, ampak prej v tem, da nihče več ničesar ne verjame. Takšni ljudje se potem ne znajo več odločati. Izgubijo sposobnost reagiranja in hkrati tudi sposobnost razmišljanja in presojanja. In z njimi nato lahko počneš, kar te je volja.« (Hannah Arendt)

Postavlja se vprašanje, ali smo v naši družbi že dosegli opisano stanje. V zapisanih besedah doživljamo in razumemo tudi vsa dogajanja in razprave okoli samostojnega muzeja osamosvojitve, vključno z grožnjami iz nekakšnega akcijskega načrta ukrepov, ki jih je omenil predsednik osamosvojitvene vlade in tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) na tiskovni konferenci. O ideji, da bi v Sloveniji imeli samostojni muzej osamosvojitve, smo vojni veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever (v nadaljevanju veterani 91) izvedeli iz medijev. Glede na to, da nismo bili vključeni v kakršne koli razprave glede načrtovane izgradnje novega muzeja osamosvojitve, smo dolžni slovenski javnosti jasno izraziti svoje stališče glede omenjenega predvsem iz razloga, ker v skoraj desetih letih nismo imeli priložnosti sodelovanja v nobeni pogovorni oddaji na javni, nacionalni televiziji, kjer bi bilo slišano tudi mnenje tistih ljudi, ki so z orožjem v roki izborili samostojno Slovenijo. So pa to priložnost skoraj vsakodnevno imeli ljudje, ki so osamosvojitveno vojno opazovali z varne razdalje. Pogovori, polni samohvale in številnih neresnic in potvarjanj ter sovražnosti so pripomogli k temu, da je danes nasprotovanje samostojnemu muzeju slovenske osamosvojitve tudi med tistimi, ki smo v teh osamosvojitvenih procesih, vključno z vojno za Slovenijo, aktivno sodelovali, močno prisotno.

Spomnimo: obe organizaciji združujeta več kot 30.000 članov, od katerih nas ima priznani status vojnega veterana več kot 24.000! Zakaj nas torej nihče ni vprašal vsaj za mnenje? V obeh organizacijah letno organiziramo različne dogodke, vezane na obdobje osamosvajanja. Zaključki v medijih, da bi nas morala osamosvojitev združevati in ne deliti, je sprenevedanje, kajti dokler bodo v medijih objavljena le sporočila »osamosvojiteljev«, vključno s potvarjanjem, obtožbami in sovražnostjo, spregledani pa bodo vsi vsebinski dogodki, namenjeni obdobju osamosvajanja, se bo ta delitev le še poglabljala. Morda pa je to celo cilj takšnega početja, pri katerem mediji (ne)vede sodelujejo!

Veterani 91 iz obeh organizacij si želimo, da bi bila osamosvojitev, vključno z vojno za Slovenijo, predstavljena čim bolj objektivno, na podlagi ugotovljenih dejstev! Prepričani smo, da je obdobje slovenskega osamosvajanja, ki naj bi ga muzej slovenske osamosvojitve muzeološko predstavljal, neločljivi del novejše slovenske zgodovine, zato po našem mnenju in tudi oceni stroke sodi pod skupno streho Muzeja novejše zgodovine Slovenije in njegovih kustosov, muzealcev in drugih strokovnih sodelavcev. Država naj raje vlaga finančna sredstva v posodobitev že obstoječih muzejev in njihovih zbirk. Poudarjamo, da ne gre za nobeno omalovaževanje ali celo zatajevanje tega najsvetlejšega obdobja naše zgodovine. Nasprotno, izogniti se želimo napakam, ki so bile storjene v preteklosti! In kaj nas je še prepričalo, da smo takšnega mnenja?

Najprej o »dnevu prej«, 26. juniju, in začetku osamosvojitvene vojne. Kot vojak in visoki uslužbenec ministrstva za notranje zadeve (MNZ) lahko razumeva stališče države, da se je osamosvojitvena vojna začela 27. junija 1991. Ne razumeva pa, da so bili kljub prepovedi uporabe strelnega orožja zoper prodirajočo kolono JLA s strani nekaterih iz republiškega vodstva pozneje, v miru, vojaki TO označeni za strahopetce! Kako bi bilo to obrazloženo in prikazano v samostojnem muzeju osamosvojitve?

Med številnimi knjigami in zborniki, ki smo jih udeleženci osamosvojitvene vojne po izvedenih strokovnih posvetih spisali, je tudi knjiga Orožja nismo oddali 1990 (spominski zbornik, 2020). Avtorji prispevkov so poveljniki štabov teritorialne obrambe (TO) in njihovi sodelavci, ki so preprečili oddajo orožja, ter kolegi z MNZ in iz milice. Desetletje in več smo poslušali obtožbe, da smo se sami razorožili, da je bila TO razorožena, da je bila to celo veleizdaja in podobno. Omenjeni spominski zbornik jasno, s številkami dokazuje, da TO Slovenije ni bila nikoli razorožena, kajti namen JLA ni bil nikoli v celoti uresničen. Septembra 1990 je Slovenija brez orožja milice razpolagala s 37.325 kosi osebnega in skupinskega orožja. Skupaj z orožjem milice in preostalim vojaškim orožjem je bilo v Sloveniji več kot 80.000 kosov orožja. V navedeni knjigi je zapisano: »Žalostno pa je, da sta bila po odločitvi takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve v letu 1990 hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve (MUP) prodana orožje in nujno potrebna oprema, s čimer je bila oslabljena bojna pripravljenost slovenske milice in drugih služb organov za notranje zadeve (ONZ).« Enako se je tudi že v letu 1990 dogajalo na ministrstvu za obrambo. Kako bi bila ta tematika predstavljena v samostojnem muzeju?

Osamosvojitveni predsednik vlade Republike Slovenije je imel v Kočevski Reki ob obletnicah »prvega postroja brigade Moris in drugih priložnostih kar nekaj nastopov, v katerih je navajal številne neresnice. Najprej glede imena brigade Moris. Enota z navedenim imenom je bila ustanovljena šele leta 1992. Zato je bilo nespodobno, da so slavnostni govorniki in razni poročevalci tudi resnih medijev ponavljali izrečene laži. Še bolj neverjetno je, da se za takšna zavajanja ni zmenil predsednik države in vrhovni poveljnik. V postroju prav tako niso stali nikakršni prostovoljci, nabrani od vsepovsod, pač pa so bili to pripadniki rezervne sestave 27. zaščitne brigade TO. Na postroj pa so prišli prostovoljno, saj so bili vsi vprašani, ali se ga želijo udeležiti. In na kapi so takrat še nosili rdečo zvezdo, ki so jo desetletja pozneje »osamosvojitelji« iz VSO retuširali in tudi tako skušali razvrednotiti vlogo slovenske TO. In kako bi bili ti dogodki predstavljeni v samostojnem muzeju osamosvojitve?

Tudi akcije Sever, ki je preprečila »miting resnice« in omogočila nadaljevanje razvoja demokratičnih procesov v Sloveniji in izvedbo prvih demokratičnih volitev, »osamosvojitelji« ne omenjajo. Še več, govorijo, da se tako in tako ni nič zgodilo in da je bila to le ena od klasičnih akcij takratne milice.

Navedla sva le nekaj primerov, ki so nas prepričali, da vztrajanje pri samostojnem muzeju slovenske osamosvojitve ni upravičeno. Vsa minula leta smo bili priča prilaščanju zaslug ter takšnim in drugačnim grožnjam, povezanim z osamosvojitvijo, kar presega meje dobrega okusa. Zato se ni treba čuditi, da ne zaupamo več še tako lepim zamislim naših osamosvojiteljev, ki smo jim med vojno sledili in jih tudi spoštovali. Na žalost so to spoštovanje s svojim vedenjem in delom kot politiki v miru v celoti zapravili. Razen pri ljudeh, ki »izgubijo sposobnost reagiranja in hkrati tudi sposobnost razmišljanja in presojanja«.

Danes živimo v času posledic!

LADISLAV LIPIČ, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Dr. TOMAŽ ČAS, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever
***

Vsa minula leta smo bili priča prilaščanju zaslug ter takšnim in drugačnim grožnjam, povezanim z osamosvojitvijo, kar presega meje dobrega okusa.

Ostro odprto pismo proti ravnanju vlade je podpisalo 79 izobražencev. Pismo so poslali na dan , ko je vlada predčasno odstavitvila dosedanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Jožeta Dežmana in direktorja Muzeja Slovenske osamosvojitve Željka Oseta. Pismo 79 izobražencev in tudi še dodatni protest sveta javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije objavljam v celoti.

Odprto pismo v podporo avtonomiji muzejev

V četrtek 19. januarja 2023 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ukinitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve in združitvi obeh ustanov v novo muzejsko ustanovo. Zaposleni Muzeja novejše zgodovine Slovenije so v izjavi, ki jo je podpisala večina zaposlenih, zapisali, da o postopkih ukinjanja in združevanja obeh ustanov niso bili obveščeni in niso sodelovali. Prav tako ne poznajo morebitne študije o prostorskih, vsebinskih in finančnih posledicah ukinjanja in združevanja. Podpisniki smo zaradi tega presenečeni in razočarani, da so Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, torej vodstva društev, ki bi se morala po svoji funkciji in poslanstvu postaviti v bran avtonomije javnih zavodov, javno podprla vladno odločitev brez predhodnega posveta s kolegi v obeh Muzejih, ki sta predmet ukinitve in združitve z nejasnimi posledicami. Še več, nobeno od društev kot tudi ne Skupnost muzejev Slovenije, se ni posvetovalo o izjavi s svojimi člani ali člani izvršnih odborov, četudi v pismu pozivajo k sodelovanju, povezovanju, etični komunikaciji, sledenju načel demokratičnosti, vključenosti in soudeležbe.

Nedopustno in nedemokratično je, da se vodstva ključnih muzejskih društev in Skupnost muzejev Slovenije odločajo brez vednosti in soglasja svojih članov. Ni čudno, da zato pojem »stroka« vse bolj izgublja na javni veljavi in strokovnost vse bolj postaja prazna beseda in muzeji orodje političnega boja.

Podpisanim se glede na omejene prostorske, razstavne in depojske prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije ne zdi smiselno, da država brez resne predhodne analize o možnostih izvedbe začrtanega programa in poslanstva, združuje muzeja. Muzej slovenske osamosvojitve naj bi se po svojem poslanstvu in v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji in zbirkami ukvarjal z dediščino osamosvojitve kot osrednjim izhodiščem svojega delovanja. Muzeološki koncept je bil izdelan na podlagi sodobnih dediščinskih pristopov. Temelji na konstruktivnem muzejskem pristopu, na pričevanjih in vključevanju različnih strani osamosvojitvene vojne in odpira osebni razmislek obiskovalca. Muzej je bil ustanovljen tudi zato, da bi sčasoma in skozi vključevanje javnosti pridobival gradivo, podobno kot mnogi slovenski muzeji. Zdi se, da se sedanja vlada ne zaveda, da ukinja simbolni in dediščinski temelj kolektivnega spomina lastne države. To je slaba popotnica za prihodnost slovenske državnosti in samostojnost države. Muzej osamosvojitve je namreč v skladu z ICOMovim kodeksom muzejske etike sledil potrebam sodobne družbe in konceptualno vključil velik del slovenske javnosti, ki meni, da je muzej osamosvojitve potreben.

Da se spreminja ustanovitvene akte in ustanavlja novo ustanovo le zato, da se zamenja dva vladajočim strukturam očitno neljuba direktorja, pa si glede na leto 2023, skoraj ne moremo misliti. Opozarjamo vse slovenske muzealce, da gre za nevaren pravni precedens, ki krči možnost demokratičnega odločanja in nasprotuje osnovnemu namenu demokracije. Ne pozabimo, demokratična menjava elit in priznavanje drugačnosti kot vrednote sta predpogoja sobivanja in družbenega blagostanja. Vzorec menjave direktorjev prek menjav ustanovitvenih aktov bi v prihodnosti lahko ogrozil delovanje pravne države in dokončno nadomestil demokracijo z demokraturo. Precedens je tudi resna grožnja samostojni muzejski stroki.

Podpisani pričakujemo in zahtevamo pojasnila vodstev vseh navedenih društev, zakaj so se odločili za podporo političnim elitam brez soglasja članov. Mar ni osnovno poslanstvo društev in Skupnosti muzejev Slovenije podpora muzealcev kot varuhov dediščine?

Od Ministrstva za kulturo pričakujemo pojasnila in zahtevamo, da se odločitev o ukinitvi in združitvi, ki je očitno narejena brez vsakršnih strokovnih podlag in resnih priprav, ponovno premisli. Dediščina je osnovno vodilo muzejskega dela, ustvarjanje smisla, pomenov in zgodb, iz katerih je narejena naša identiteta in podlaga vsakršnega znanja o preteklosti. Zato je najmanj kar od politikov lahko pričakujemo, da spoštujejo avtonomnost in ingerenco muzealcev in ne posegajo vanjo z nestrokovnimi odločitvami.

Podpisani pozivamo javnost, da s podporo in razširjanjem tega odprtega pisma stopi v bran slovenskim muzealcem. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili strokovnost, ki bo v prid demokratizacije slovenske družbe in bo dediščino postavila v osrčje vrednot, med katerimi imata pomembno mesto odprtost in pluralizem.

Ljubljana, Kamnik, 26. januar 2023

dr. Marko Štepec, ddr. Verena Perko, dr. Jelka Pirkovič, dr. Renato Podbersič, Janko Boštjančič, dr. Alenka Miškec, dr. Iztok Durjava, dr. Tomaž Lazar, dr. Uroš Košir, dr. Lilijana Žnidaršič, dr. Tomaž Ivešić, dr. Luka Vidmar, prof. Anton Arko, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Boris Golec, dr. Aleš Maver, dr. Jurij Perovšek, mag. Lara Štrumej, Tomaž Zalaznik, Jože Bartolj, Irena Uršič, dr. Primož Lampič, Jože Romšek, mag. Nika Dolinar Romšek, Martin Cregeen, Miha Gabrovšek, mag. Mateja Tominšek Perovšek, mag. Vito Oražem, Alenka Juvan, dr. Pavlina Bobič, dr. Jure Volčjak, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Nataša Nemeček, dr. Brane Senegačnik, Andrej Modic, Ljubica Modic, dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič, dr. Vesna Krmelj, dr. Vanja Kočevar, Nataša Strlič, dr. Vincenc Rajšp, Janko Rožič, dr. Igor Salmič, Jožica Šparovec, prof. Milan Škrabec, dr. Jože Možina, dr. Marjan Senegačnik, mag. Barbka Gosar Hirci, dr. Janez Šumrada , dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Ivan Čuk, mag. Renny Rovšnik, mag. Jože Podpečnik, mag. Andrej Hirci, Peter Bergant, Katarina Jurjavčič, dr. Pavel Car, Metod Benedik, mag. Blaž Otrin, Angelika Hribar, Mitja Pezdir, Jožica Pezdir, dr. Ana Lavrič, dr. Dejan Pacek, mag. Leopold Kožar, dr. Gašper Oitzl, dr.Bojana Rogelj Škafar, dr. Janez Juhant, dr. Marko Mugerli, dr. Žarko Lazarević, mag. Stane Okoliš, Zorko Vičar, Ana Vičar, Marjetka Jene, mag. Nataša Konc Lorenzutti, Pavel Jamnik, Slavica Kožar, dr. Mitja Ferenc