(V ŽIVO) “Končno stojim na tem mestu s popolno vlado” – Robert Golob zadovoljen, ker bo “po osmih mesecih – niti ne čakanja, ampak borbe” dobil celotno ministrsko ekipo
Izpostavil je, da bo leto 2023 leto reform, v katerem bodo izpeljali “nujno preobrazbo naše države, modernizacijo, ki je naravnana dolgoročno”. Tri nova ministrstva pa bodo po njegovih besedah nosilci treh pomembnih reform.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo moralo pripraviti preobrazbo dolgotrajne oskrbe in stanovanjsko reformo. S slednjo bodo po njegovih besedah uravnavali dotok prepotrebne delovne sile, poskušali zadržati mlade v Sloveniji in znižati stroške bivanja vsem državljanom. Bodoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa je po Golobovem mnenju človek, ki pozna sistem javne uprave in aktivist, kar pomeni, da razume potrebe manjšin, običajnega človeka in zato razume, zakaj so te reforme tako pomembne.
https://twitter.com/vladaRS/status/1617920647119896576
Z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki ga bo vodil sedanji državni sekretar Darjo Felda, namenoma izločajo področje vzgoje, izobraževanja in srednjega šolstva iz ministrstva za visokošolstvo, saj želijo postaviti temelj za šolsko reformo. S slednjo bodo po njegovih besedah po 20 letih osnovno šolstvo približali izzivom sedanjega časa; napredku tehnologije in hitremu razvijanju družbe.
Ministrstvo za podnebje in energijo bo vodil Bojan Kumer, pripraviti pa bo moralo ukrepe, kako se energetska kriza nikoli več ne bo ponovila. “Podnebje in energija ima dva cilja, ki sta na videz nezdružljiva, v resnici pa gresta z roko v roki in to je, da samo z dolgoročnimi brezogljičnimi ukrepi lahko pripeljemo do tega, da bomo imeli dejansko energetske potrebe pokrite, planeta pa ne bomo uničevali in podnebja z njim,” je dejal. Reforma bo zajemala področje kmetijstva, industrije, prometa in tudi proizvodne energije. V letošnjem letu bodo po napovedih Goloba pripravili dopolnjen nacionalni energetski in podnebni načrt, reforma pa bo na dolgi rok zaznamovala vse pore naše družbe.
Dosedanja državna sekretarka Alenka Bratušek bo prevzela ministrstvo za infrastrukturo, ki je to funkcijo že opravljala. Golob verjame, da bo učinkovita pri nadzoru in izvedbi velikih investicijskih ciklov “in da bomo tudi na ta račun mogoče privarčevali kakšen evro” ter jih bolj učinkovito izpeljali.
Dve vladni službi sta se prekvalificirali v ministrstvi. To sta ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga bo še naprej vodil Aleksander Jevšek, ter ministrstvo za digitalno preobrazbo, na čelu katerega prav tako ostaja Emilija Stojmenova Duh.
Še trije ministri bodo morali znova zapriseči. Šolski minister Igor Papič bo odslej skrbel za ministrstvo za visokošolstvo, znanost in inovacije. Slednje bo po Golobovih besedah skrbelo za to, da bosta znanost in razvoj dala tudi več konkretnih inovacij, ki se bodo prelile v gospodarske dosežke. Minister za gospodarstvo Matjaž Han bo zaprisegel kot minister za gospodarstvo, turizem in šport, minister za okolje in prostor pa bo zaprisegel kot minister za naravne vire in prostor.
Kandidati za ministre po Golobovih besedah že zdaj opravljajo vse naloge na področjih, za katera bodo imenovani. “Sprememba pred nami ni le personalna, ampak je vsebinska,” je poudaril. V resnici gre za predlog v smeri preobrazbe vlade z namenom doseganja novih, strateških prebojev in odgovarjanja na strateške izzive današnjega časa, je še dejal.
DZ je danes po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.
Za potrditev novele je glasovalo 48 poslancev, 22 jih je bilo proti. Za sta glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža. Ob ponovnem odločanju je bilo potrebnih najmanj 46 glasov.
Predlog novele je v minulih tednih naletel na številne kritike zaradi določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora. Takšno tajno sledenje bi bilo po mnenju kritikov vsaj vprašljivo, morda pa celo nezakonito in neustavno. Nekateri pravniki so opozorili, da bi Finančna uprava RS (Furs) s tem dobila več pooblastil kot tožilstvo.
Na Fursu so očitke o pretiranih pooblastilih ves čas zavračali. Kot so poudarili, bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi.
Decembra je bila novela v DZ potrjena le z glasovi poslancev Svobode, teden dni pozneje pa so državni svetniki nanjo izglasovali odložilni veto. Prejšnji teden je o njej ponovno razpravljal odbor DZ za finance, vendar je ni podprl. Da je primerna za vnovično potrditev, bi morala glasovati večina vseh članov odbora, torej osem. Toda glasove za je prispevalo le sedem poslancev Svobode.
V zadnjih dneh so očitno prepričali tudi Levico. V odgovor na pomisleke glede določbe o sledenju so se namreč ob soglasju vlade zavezali, da bodo ta člen sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.
“Na tak način bodo lahko uspešno odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče,” je danes dejal poslanec Levice Milan Jakopovič.
Borut Sajovic (Svoboda) je ocenil, da je bila novela “narobe razumljena in spolitizirana”. “Narobe in krivično je, da danes govorimo samo o členu o sledenju, kajti spremembe, s katerimi se vsi strinjamo, so zelo široke in pomembne,” je dejal.
SD niso uspeli prepričati. Kot je dejal poslanec Predrag Baković, ni nič narobe, če imajo v koaliciji različna mnenja, zato se bodo pri glasovanju vzdržali. Prepričani so namreč, da blagu ni mogoče slediti, ne da bi hkrati sledili tudi osebi.
“Če je pogoj, da se tajno sledenje uvede po predlogu zakona samo takrat, kadar je uvedena finančna preiskava, vas sprašujem, kako se finančna preiskava uvede. Zoper koga? Vedno zoper osebo,” je poudaril.
Na nasprotnem bregu so ostali tudi poslanci opozicije, ki noveli očitajo pretirana pooblastila. “Ali si lahko DZ s sprejetjem tega zakona privošči tak poseg v človekove pravice,” je vprašal Jernej Vrtovec (NSi).
Jožef Lenart (SDS) pa je dodal, da v SDS nikakor ne bodo pripomogli k temu, da bi javna ustanova, kot je Furs, pridobila nezakonita pooblastila.
Glasovanje in zaprisega ministrov bosta sledili predvidoma okoli 16 ure po več kot štiriurni razpravi.