V SDS- u užaljeni: Robertu Golobu očitajo, da je v sredo znova govoril o širokem konsenzu, a pri tem ni omenjal opozicije

V opozicijski SDS po koalicijskem vrhu, posvečenem reševanju razmer v zdravstvu, pričakujejo, da bo časovnica ukrepov jasna in realna, zadani datumi pa pri izvedbi tudi upoštevani. Hkrati napovedujejo, da so ob tem vedno pripravljeni podpreti dobre rešitve, ki bi resnično prinesle rezultate.  Koalicijski poslanci pa  napovedujejo, da bodo podali podpise k zavezi za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Rok za to se izteče v torek, do takrat pa bodo preučili vsebino in po potrebi predlagali kakšno dopolnitev, napovedujejo v SD in Levici. Zaveza naj bi sicer vsebovala časovnico ukrepov zdravstvene reforme do leta 2025.

V SDS so sicer danes poudarili, da ocene dogovorov, sprejetih na sredinem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju, ne morejo podati, saj uradno niso seznanjeni s številkami in predlogi, o katerih so se pogovarjali koalicijski partnerji.

Glede na to, da se je koalicija seznanila z analizo stanja zdravstvenega sistema, pa pričakujejo jasno časovnico reševanja nakopičenih težav v zdravstvu. Ob tem so premierju Robertu Golobu očitali, da je v sredo znova govoril o širokem konsenzu, a pri tem ni omenjal opozicije. Iz Gibanja Svoboda pa so v sporočilu pod katero so podpisane vse koalicije stranke:

“Koalicija o izvedbi zdravstvene reforme: Zagotovili bomo delujoč javni zdravstveni sistem

Koalicija pod vodstvom dr. Roberta Goloba je pred volitvami obljubila, da bo naredila vse za to, da bo ljudem zagotovila delujoč javni zdravstveni sistem, ki si ga ljudje ne samo zaslužijo, ampak zanj tudi plačujejo.

Dejstvo je, da iz leta v leto tako država kot državljani dajemo več denarja v slovensko zdravstvo. Z denarjem upravljajo zdravstvene zavarovalnice, z večino sredstev, 4,5 milijarde evrov pa ZZZS. Ob vsem denarju, ki gre v naše zdravstvo, je zdravstveni sistem na kolenih. Reforma zdravstvenega sistema bo zato celovita in ne bo prezrla nobenega od deležnikov, ki imajo danes odločilno ali pomembno vlogo v sistemu, vključno z ZZZS.

Pomenljivo je, da se zadnje dni s kritiko napovedane reforme oglašajo predvsem tisti, ki imajo ali pa so imeli v preteklosti v rokah vse vzvode za spremembe. Ljudje spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu zahtevajo upravičeno in ta koalicija bo v dialogu s stroko, deležniki in civilno družbo naredila vse, da se te spremembe udejanjijo v najkrajšem možnem času”.

Golob je sicer po koalicijskem vrhu dejal, da bodo iskali konsenz med tistimi, ki delijo iste vrednote, to pa je krepitev javnega zdravstva. V odgovoru na vprašanje o iskanju konsenza pa je med drugim dejal še, da se desnosredinske vlade reform ne lotevajo, o njih pa govorijo, ko so v opoziciji.

V SDS so sicer danes spomnili še, da je njihova poslanska skupina zahtevala sklic izredne seje DZ na temo katastrofalnih razmer v zdravstvu. Ta bo potekala prihodnji teden, poslanci pa bodo na seji obravnavali več predlogov priporočil, ki so jih pripravili v SDS. Z njimi bi med drugim vlado pozvali, da v 30 dneh pripravi zakon o interventnih ukrepih za reševanje trenutnih razmer v zdravstvu, predlog novega plačnega sistema v zdravstvu in predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja ter ponovno uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala.

Koalicijski partnerji danes dopoldan zaveze  sicer še niso dobili, poslanka in podpredsednica SD Meira Hot pa je v izjavi za medije dejala, da bo glede na sredin okvirni dogovor ta zajemala temeljna področja, ki izhajajo iz analize zdravstvenega sistema. Slednjo je zbranim na koalicijskem vrhu v sredo predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, po besedah premierja Roberta Goloba pa je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli.

Zaveza naj bi sicer vsebovala devet nujnih projektov oz. prioritet z zastavljeno časovnico, kdaj naj bi te pripravili in tudi implementirali. O ukrepih se bodo pogovarjali sočasno, njihova uveljavitev pa bo nastopila v različnih časovnih obdobjih, je danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. “Presečni datum” za uveljavitev večine ukrepov je po besedah Hotove 1. januar 2024.

Prvi korak naj bi bil digitalizacija, da je ta prioritetna, je danes potrdila tudi poslanka Hot. V nadaljevanju naj bi sledila še strukturno prenova zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je po Golobovih besedah središčna točka problema. V tem letu naj bi se lotili še spremembe plačnega sistema, sprememb na področju družinske in urgentne medicine, prenove nadzora in vodenja javnih sistemov in ureditve področja absentizma. Leta 2025 pa naj bi sledile še spremembe na področju koncesij in kadrov ter financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ukinitev slednjega je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, prioritetno so jo izpostavljali v Levici, ki je v preteklosti prav na točki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odtegnila podporo vladi Marjana Šarca. Premier Golob sicer napoveduje združitev dopolnilnega zavarovanja z osnovnim v novo, univerzalno zavarovanje. Tašner Vatovec je ob tem danes poudaril, da ni bistveno, kako ta korak imenujejo, “ključno je, da se odpravi tisto, kar povzroča anomalije v zdravstvu”.

Tako v SD kot Levici so sicer danes znova poudarili odločenost koalicijskih partnerjev k ukrepanju. “Vemo, da gre za preplet številnih interesov in koalicija je zavezana, da s tem preseka,” poudarja Tašner Vatovec. V SD pa pozdravljajo tudi napoved ustanovitve posebne delovne skupine v DZ, ki se bo sestajala na 14 dni in spremljala implementacijo reforme, ki jo bo pripravljala vlada.

Koalicija se bo na Brdu pri Kranju znova sestala čez 14 dni, ko bodo pretresali še ostale reforme, ki jih želi Golobova vlada začrtati v letu 2023. Na to bo sledil tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki ga bodo koalicijski partnerji po načrtih podpisali v roku šestih tednov. Pripravljen aneks bo namreč najprej šel še čez sito organov vseh treh koalicijskih strank.