Ko vsega hudega vajena voditeljica Odmevov Tanja Starič ostane brez besed…

“V teh dneh v ljubljanskem UKC bolniki ure in ure čakajo na obravnavo in na prosto posteljo tudi več kot en dan. Podobno je v Mariboru, kjer čakalnice polnijo virusno obolenje, gripa, pa tudi korona virus. Vrhunec sezone prehladnih obolenj pa sploh še n tu. Do 80 odstotkov bolnikov v urgentni center pride zato, ker jim ni uspelo priti do družinskih zdravnikov in ne zato , ker bi bila njihova obravnava nujna. V tako kritičnih razmerah nas januarja čaka še stavka pacientov in zdravnikov,” je stanje v zdravstvu povzela voditeljica Odmevov Tanja Starič, ki je gostila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, “čeprav za to ni kriv”.”Kot minister se lahko samo opravičim, da je stanje tako, čeprav za to nisem kriv,” je na vprašanje, kakšno sporočilo ima za vse, ki so te dni po dvajset in več ur čakali na urgenci, v Odmevih odgovoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, “kje smo, in lahko ukrepamo”.

“Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo,” je dodal. Danes je pozval svet UKC Ljubljana, da na izredni seji od vodstva zavoda zahteva pojasnilo, zakaj ni okrepitev na internistični in kirurški prvi pomoči.

Minister za zdravje: Interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere https://t.co/q9KQiekI7O

— Tanja Staric (@TaS4213) December 30, 2022

Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati. “Pred covidom-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima cela Evropa,” je ocenil. Leta 2018 je bilo po ministrovih besedah več kot 122.000 ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11.000 več.

Gospod minister, se je sistem zlomil? Je sistem tik pred zlomom?

Ne, mislim, da se zdaj ustvarjajo izredne razmere … torej vse interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere, ker je v izrednih razmerah najlepše delovati in kritizirati. Danes smo priča razmeram, ki so podobne v vsej Evropi. Imeli smo epidemijo covida, kjer velikega števila ljudi nismo zdravili, in zdaj ta bumerang prihaja.

Moramo vedeti, da smo leta 2018 imeli več kot 122 tisoč ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, leta 2022 pa imamo približno 10, 11 tisoč ljudi več. Res pa je, da bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se izvajajo pritiski, da bi vse ostalo tako, kot je. Mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo. Vemo, kaj je treba narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. 1. 2024.

Voditeljica je ob odgovorih Danijela Bešič Loredana ostala brez besed. Dobesedno. #odmevi pic.twitter.com/EwFsxx11L8

— Edvard Kadič (@EdvardKadic) December 29, 2022

Takšne drzne trditve – pravite, da je nalašč tako – interesne skupine nalašč to počnejo … da smo pacienti v bistvu žrtve nekih interesnih skupin, ki nalašč ustvarjajo razmere, kot so?

Tako. V bistvu smo priča temu, da se takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko naj bi se razmere uredile, postale transparentne, vedno znova postavi paciente v podrejen položaj. Razmere danes statistično niso bistveno drugačne, kot so bile pred tremi meseci, v času covida, pred covidom, v vseh valovih epidemije in gripe. Imamo urgentni center v Ljubljani, ki nikoli ni zaživel, imamo urgentne centre po Sloveniji, ki od leta 2015 niso urejeni, niso poenoteni in vsak urgentni center deluje po svojih načelih. Te zadeve se nihče sedem let ni dotikal, nihče se ni s tem ukvarjal.

“Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo kaj je za narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024,” je izpostavil.

Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.

“Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prišli prej do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva,” je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.

Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni. “Še enkrat, imamo kontrolo, imamo pregled, pravočasno bomo odreagirali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov,” je pozval.

Sezono respiratornih obolenj, ki lahko poslabšajo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov, v teh dneh močno občutijo v urgentnih centrih po državi. Ob vsesplošni slabši dostopnosti do primarne ravni zdravstva namreč beležijo velik pritisk bolnikov. Medtem na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da sistemske rešitve iščejo že od prevzema mandata. Za letošnjo sezono je značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19, pojasnjuje infektologinja Bojana Beović.

Vse to se odraža v urgentnih centrih po državi, ki velik naval pripisujejo tudi slabši dostopnosti do družinskih zdravnikov na primarni ravni zdravstva, zaradi kater tudi posamezniki z nenujnimi zdravstvenimi stanji pomoč pogosto iščejo na urgencah.

Na internistični prvi pomoči (IPP) Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so samo preteklo nedeljo obravnavali 300 bolnikov, v povprečju pa vsak dan v zadnjem času okoli 100, največ ponoči. Kot poudarjajo, takšne gneče ne pomnijo.

Razmere so zaostrene tudi v enoti Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.

Ker zaradi gneče nenujni bolniki na obravnavajo čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še opozorili.

Sezone gripe vsaj v UKC Ljubljana po navedbah infektologinje Beović poznajo že iz preteklih let, ko so se morali dodatno organizirati in odpreti oddelke na drugih lokacijah. Tudi zdaj se bo treba ustrezno odzvati, poleg tega pa razmišljati, kako bi zdravstvo naredili bolj odporno na taka nihanja, je pozvala.

Znatno večje obremenitve beležijo tudi v urgentnem centru UKC Maribor. Bolniki do obravnave v mariborskem urgentnem centru po besedah zdravnika Andreja Hohneca načeloma še prihajajo v predpisanih časovnih okvirjih, a so lahko časi čakanja na proste bolnišnice postelje zelo dolgi. Ob tem je navedel primer bolnika s pridruženo gripo, ki je v urgentni center prišel ob 2. uri minulo noč, a bo na oddelek zaradi pomanjkanja postelj najverjetneje sprejet šele popoldne. “Ko se bo sezona gripe popolnoma razvila, pričakujemo, da bo tega še več,” je opozoril. Bojijo se, da v nekem trenutku tudi na urgenci ne bi imeli proste postelje.

S podobnimi težavami se soočajo tudi v UKC Ljubljana, kjer so na infekcijski kliniki zato odprli dodatne kapacitete, ki pa so se takoj zapolnile. Zaradi povečanega navala bolnikov so nekaj dodatnih postelj zagotovili tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, kolikor je bilo možno, saj se soočajo s pomanjkanjem osebja zaradi bolezni, nege otrok ter porodniških in daljših bolniških odsotnosti. Od 5. decembra v urgentni ambulanti tedensko obravnavajo 50 odstotkov bolnikov več, kot so jih v tednih pred tem.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da rešitve za ureditev področja iščejo že od prevzema mandata. V tem času da so opravili številne sestanke in opravili več srečanj, kot tudi sprejeli interventne ukrepe, dolgoročne rešitve pa so v sistemskih spremembah. Več bodo predstavili na novinarski konferenci prihodnji petek.

Ob vprašanju, kdaj naj se bolniki le odpravijo na urgenco in naj ne ostajajo doma, infektologinja Beović izpostavlja bolnike z visoko vročino, ki vztraja in je ni mogoče zmanjšati z zdravili, dostopnimi v lekarnah. Nadalje so v tej skupini bolniki s poslabšanjem kronične bolezni, denimo kronične pljučne bolezni s težkim dihanjem in pomanjkanjem zraka in srčnih obolenj s težavami z dihanjem in morda z bolečino v prsnem košu. Mlajši človek z visoko vročino in bolečinami denimo v mišicah, ki nima kronične bolezni, si lahko medtem sam pomaga z zdravili proti vročini in proti bolečinam v mišicah, tako da odhod na urgenco ni potreben.

Ob poslabšanih razmerah so se oglasili tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer pravijo, da so vzroki za vse slabšo dostopnost državljanov do zdravstvene oskrbe jasni: premalo zdravnikov, preveč administrativnih obremenitev, nestimulativno plačilo in vse slabši pogoji dela.

“Javno obsojamo nasilno obnašanje in grožnje zdravnicam in zdravnikom ter ostalim zdravstvenim delavcem, ki so v veliki meri posledica namernega spodkopavanja zaupanja državljank in državljanov v naše delo s strani politike in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od odgovornih pričakujemo ukrepanje,” so dodali in se vprašali, kje so obljubljene rešitve za javno zdravstvo in zakaj še niso bile predstavljene.