Kaj za Hrvaško pomeni odločitev Arbitražnega sodišča? Hrvaška ničesar ne izgublja!

Arbitražno sodišče v Haagu je sprejelo odločitev v primeru mejnega spora Slovenije in Hrvaške, po kateri je Slovenija dobila tri četrtine Piranskega zaliva in tako imenovano “junction”, prehod do odprtega morja, v katerem ima enake pravice kot vsi ostali, piše hrvaški Index, ki je k pogovoru povabil izkušenega diplomata, nekdanjega veleposlanika Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji, dr. Ivico Maštruka, ki je komentiral sodbo Arbitražnega sodišča in prišel do zaključka, da Hrvaška s tem ničesar ne izgublja.

“Temu ne moremo reči poraz hrvaške diplomacije, niti poraz Hrvaške, saj čeprav se zdi neugodna, Hrvaška pravzaprav ne izgubi ničesar. Teritorialno morje Hrvaške je formalno ostalo enako, edino, da bo morje v širini 2,5 navtičnih milj pod režimom mednarodnih voda. Akvatorij pripada Hrvaški, vendar bo na tem delu imel vsakdo pravico plovbe. V primeru neke nesreče na tem delu, mora intervenirati Hrvaška, saj so to njene teritorialne vode.

S tem se bo odvijala normalna komunikacija in dostop Slovenije do odprtega morja. Čeprav je Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma, se ne bi smela pritoževati glede odločitve Arbitraćnega sodišča”, je dejal Maštruko.

“Nemčija nima ingerence v tem sporu”

Na vprašanje, kako komentira poziv Nemčije, ki je v sporočilu za javnost navedla, da mora Hrvaška spoštovati to odločitev, je dejal, da niti Nemčija, niti katerakoli druga članica EU, nimajo ingerence v tem sporu. Maštruko še omeni, da bo ravno ta odločitev temelj vsakega drugega spora ali bilateralnega dogovora s Slovenijo.

Po njegovem mnenju je bila takšna sodba pričakovana in da je Arbitražno sodišče opravilo zelo dobro delo.

“Kar zadeva meje na kopnem, sta lahko Hrvaška in Slovenija zadovoljni, kot tudi nezadovoljni. To glede Trdinovega vrha se je vedelo. Kar zadeva razmejitev v Istri, gre za vprašanje samo 4-ih malih naselij, v katerih živi morda 10 prebivalcev in ta so ostala na Hrvaškem.

Sicer pa za odločitev na morju so praktično odgovorne mladinske delovne brigade. Reka Dragonja je imela svoj tok, v 1950-ih letih je bilo odločeno, da se področje močvirja okoli izhoda reke v morje sanira. Potem so mladinske delovne brigade naredile kanal, da se je tok reke Dragonje usmeril in da se reka izlije v Piranski zaliv. Sedaj je ta točka vstopa v Piranski zaliv vzeta kot točka razmejitve zaliva”, je dejal Maštruko in še enkrat poudaril, da to ni nikakršna izguba za Hrvaško.