(V ŽIVO) Golob in Michel o energetiki in približevanju Zahodnega Balkana EU
Premier Robert Golob danes prvič gosti predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Medtem ko je Golob po pogovorih ponovil trdno podporo Slovenije, da BiH še letos dobi status kandidatke za članstvo v EU, je Michel glede tega napovedal le razpravo pred in morda tudi na decembrskem vrhu EU. Osrednjo pozornost sta sicer namenila energetski krizi.
Kot je namreč izpostavil Golob, je od tega vprašanja, ki je danes povsod v Evropi na prvem mestu, odvisno marsikaj – tako ohranjanje enotnosti EU kot konkurenčnost evropske industrije in to, kako bo evropsko prebivalstvo ocenjevalo delo institucij EU. Michel se je strinjal, da gre za “osrednje vprašanje, ki znova postavlja na preizkus EU”.
Golob je sicer na novinarski konferenci na gradu Strmol po prvem delu pogovorov odgovarjal tudi na vprašanje, zakaj še vedno ni podpisan solidarnostni sporazum o dobavi plina s Hrvaško. Podpis na ravni ministrov se napoveduje že nekaj časa, a zaenkrat do njega ni prišlo; neuradno zaradi Hrvaške, ki naj bi želela podpis na ravni premierjev.
Golob je v odgovoru poudaril, da ti sporazumi niso več ključni, saj solidarnost med članicami EU velja že avtomatsko, če pa že, sta za Slovenijo pomembna sporazuma z Italijo in tudi Avstrijo, medtem ko sta sporazuma z Madžarsko in Hrvaško “razvojne narave” in se nam z njima nikamor ne mudi. Morebitnega obiska na Hrvaškem pri tem ni omenil.
Pomembna tema so bile poleg tega migracije in približevanje Zahodnega Balkana EU v luči torkovega vrha EU-zahodni Balkan v Tirani. Golob je ponovil trdno podporo Slovenije čimprejšnjemu statusu kandidatke za članstvo BiH in tudi vizumski liberalizaciji za Kosovo.
Kot je dodal, ostajajo “zmerni optimisti, da bi lahko do te odločitve prišlo že na ministrski ravni” 13. decembra, sicer pa bo Slovenija to vprašanje sprožila na Evropskem svetu dva dni kasneje. Michel je medtem ni zgolj napovedal razpravo o tej temi, zagotovo na ravni ministrov, morda pa tudi na vrhu dva dni kasneje.
V zvezi s povečanjem migracijskega tokova po t. i. balkanski poti sta oba izpostavila predvsem nujnost harmonizacije viznih režimov držav na Zahodnem Balkanu z EU. Golob je glede tega menil, da je to ena od težav, ki bi jih lahko rešila ravno pospešena integracija Zahodnega Balkana v EU.
