Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izločil vrhovno sodnico Barbaro Zobec v zadevi “odsluženih prostitutk”

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izločil vrhovno sodnico Barbaro Zobec iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero predsednik SDS Janez Janša izpodbija sodbo zaradi razžalitve novinark Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek.

Zahtevo za izločitev Barbare Zobec je na vrhovno sodišče naslovil odvetnik Šetinc Paškove in Carlove Stojan Zdolšek. Zobčeva je bila namreč ena od sodnic, ki naj bi odločali o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti v sojenju zaradi razžalitve novinark, pred tem pa je njen soprog Jan Zobec kot vrhovni sodnik že odločal o civilnih tožbah zaradi Janševega žaljivega zapisa.

Po mnenju Šetinc Paškove in Carlove bi okoliščina zakonske zveze med vrhovnim sodnikom Janom in Barbaro Zobec “pri razumnem človeku vzbudila objektivno utemeljen dvom o nepristranskosti izločevane vrhovne sodnice pri odločanju v kazenski zadevi, glede na to, da se bo morala pri odločanju opredeliti do istih vprašanj, o katerih je stališče že zavzel njen mož,” med drugim izhaja iz Florjančičevega sklepa.

Kot je v obrazložitvi sklepa zapisal Florjančič, je zahteva za izločitev sodnice utemeljena, zato bo vrhovno sodišče v senat v omenjeni zadevi imenovalo drugega sodnika.

Po Florjančičevem mnenju v konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice Barbare Zobec ni na preizkusu, vendar pa pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven.

“Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja, v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti,” je zapisal Florjančič.

Ocenil je, da je v okoliščinah omenjenega primera bojazen morebitnega vzbujanja videza nepristranskosti izločevane sodnice Barbare Zobec objektivno upravičena.

“Ta ocena je bila sprejeta ob upoštevanju izhodiščnih dejstev, da civilni zadevi in obravnavana kazenska izhajajo iz istega življenjskega oziroma historičnega dogodka, to je čivka obsojenca na Twitterju, v vseh sodnih postopkih pa so bile udeležene tudi iste stranke, ki so vse osebe javnega življenja,” je med drugim zapisal Florjančič.

Ob tem dodaja, da je videz nepristranskosti posameznega sodnika v obravnavani zadevi treba pogledati tudi skozi oči javnosti oziroma razumnega posameznika, ki se izrazitejše zanima za odločitve sodišč v primerih, v katerih so udeležene javne osebe, med njimi tudi prepoznaven politik.

V javnosti bi se tako lahko ustvaril vtis, da izločevana sodnica v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev, to bojazen pa je v kontekstu pojasnjenih specifičnih okoliščin predmetnih sodnih zadev šteti kot objektivno upravičeno, je med drugim zapisal Florjančič.Zoper sklep predsednika vrhovnega sodišča pritožba ni mogoča.

Celjsko višje sodišče je konec maja potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je prvaka opozicije in predsednika SDS Janeza Janšo spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek, zdaj poslanke Gibanja Svoboda, in Eugenije Carl. Dosodilo mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Janša se je na sodišču znašel zaradi tvita iz marca 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na “neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.”.
Predsednik SDS Janez Janša na današnjem predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču ni priznal krivde za obtožbo o žaljivi obdolžitvi, za katero je kazenski pregon kot zasebni tožilec sprožil nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Z odvetnikom Francijem Matozom sta predlagala vrsto prič, sojenje pa se bo začelo predvidoma 20. marca.

“Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike,” je maja lani na tviterju zapisal takratni predsednik vlade, njegov zapis pa se je nanašal na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku STA Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni.

Veselinovič je očitke zanikal in 21. junija lani proti Janši vložil civilno in zasebno kazensko tožbo zaradi posega v čast in dobro ime ter kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Takrat je tudi pojasnil, da so Mešku odpoved vročili 3. novembra 2009, v času, ko je potekal postopek zaradi prenehanja delovnega razmerja, pa o njegovi hudi bolezni še ni bil seznanjen.

Sodnica Leonida Jager je tako danes izvedla predobravnavni narok, na katerem ga je Veselinovičev odvetnik Gorazd Fišer seznanil z razlogi za kazenski pregon. Po mnenju tožeče strani so Janševe javne trditve škodile časti in imenu Veselinoviča, tudi z neresničnimi navedbami o višini njegove plače, ki da jo je tudi javno objavil.

Na vprašanje sodnice, ali je razumel očitke, je Janša odvrnil, da ne najbolje, ko pa je to želel pojasniti v smislu, da tisto, kar je zapisal v tvitu ustreza dejstvom in to dodatno pojasniti, ga je sodnica prekinila, češ da bo to stvar glavne obravnave.

Matoz je zato v nadaljevanju predlagal zaslišanje nekdanjega namestnika odgovornega urednika STA Uroša Urbanije, novinarjev Nenada Glücksa, Igorja Kršinarja in Igorja Mekine, pa odvetnikov Radovana Cerjaka in Ivana Kukarja ter Božene Kandolf. Ob tem je predlagal vpogled v spis delovnega sodišča glede poravnave z Meškovimi svojci, nekaj novinarskih člankov v zvezi z domnevnim šikaniranjem Meška ter predvajanje videoposnetka novinarske konference, na kateri je pokojni novinar spregovoril o mobingu nad njim.

“Razumem namen tožbe, ne razumem pa vsebine. Kar sem zapisal, je bilo že prej velikokrat zapisano, pa gospod Veselinovič ni nikogar tožil,” je po naroku dejal prvak SDS, že pred njim pa povedal, da gre za enega najhujših primerov maltretiranja novinarja v slovenski zgodovini, rezultat tega pa je bil drastičen, saj je kmalu zatem umrl.

Veselinovič je po naroku dejal, da je bil Janšev tvit objavljen sredi boja STA za obstanek v medijski krajini in kaže, s kako nizkotnimi orodji je bil takratni premier pripravljen poseči v zgodbo, ki je bila krmarjena prav s strani vlade in še koga zraven.

“Kolektiv STA se ni vdal. Sam sem kot njen direktor moral in sem prenesel marsikaj. Tvit, ki pokaže, kako globoko se je spustil Janša, ko je poskušal uničiti STA, pa je šel enostavno predaleč, zato sem se odločil za tožbo,” je dejal in dodal, da bo v sklopu sojenja odgovoril tudi na vse očitke z druge strani. Ob tem je dodal, da Meško ni bil odpuščen zaradi šikaniranja, pač pa zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, kar bodo lahko izpovedali tudi novinarji, ki so takrat z njim delali.

Matoz je sodišču predlagal, da se sojenje opravi pred senatom, Janša pa se je strinjal, da se naroki opravijo tudi brez njegove prisotnosti, kadar se jih ne bo utegnil udeležiti. Sodnica Jagrova je dejala, da ga 20. marca na začetku glavne obravnave vseeno pričakuje, saj bo takrat lahko podal svoj zagovor.