Politico: Zavezniki ali ne? – Evropa ZDA obtožuje, da kujejo dobička na račun vojne v Ukrajini 

Uradniki EU napadajo Joeja Bidna zaradi  v nebo vpijočih visokih cen plina, prodaje orožja in trgovine, medtem ko vojna Vladimirja Putina grozi, da bo uničila zahodno enotnost. Devet mesecev po invaziji na Ukrajino Vladimir Putin začenja drobiti Zahod, v častniku  Politico  ugotavljajo Giorgio Leali, Stuart Lau, Camille Gijs, Sarah Anne Aarup in Gloria Gonzalez.

Politico: Evropa obtožuje ZDA okoriščanja z vojno v Ukrajini. So what! https://t.co/III2qfv8Eh

— Joze P. Damijan (@jdamijan) November 28, 2022

 

Najvišji evropski uradniki so besni na administracijo Joeja Bidna in zdaj Američane obtožujejo, da so z vojno obogateli, medtem ko države EU trpijo. “Dejstvo je, da če na to pogledate trezno, je država, ki ima največ dobička od te vojne, ZDA, ker prodajajo več plina in po višjih cenah ter ker prodajajo več orožja,” je za POLITICO povedal eden od visokih uradnikov.

 

Eksplozivni komentarji, ki so jih javno in zasebno podprli uradniki, diplomati in ministri drugod, sledijo vse večji jezi v Evropi zaradi ameriških subvencij, ki grozijo z uničenjem evropske industrije. Kremelj bo verjetno pozdravil zastrupljanje ozračja med zahodnimi zavezniki.

“Resnično smo na zgodovinski točki,” je dejal visoki uradnik EU in trdil, da dvojni udarec trgovinskih motenj zaradi ameriških subvencij in visokih cen energije tvega, da bo javno mnenje obrnilo proti vojnim prizadevanjem in čezatlantskemu zavezništvu. “Amerika se mora zavedati, da se javno mnenje v mnogih državah EU spreminja.”

Drugi visoki uradnik, glavni diplomat EU Josep Borrell, je Washington pozval, naj se odzove na evropske skrbi. “Američani – naši prijatelji – sprejemajo odločitve, ki imajo gospodarski vpliv na nas,” je dejal v intervjuju za POLITICO.

ZDA so pritožbe Evrope zavrnile. “Dvig cen plina v Evropi je posledica Putinove invazije na Ukrajino in Putinove energetske vojne proti Evropi, pika,” je dejal tiskovni predstavnik Bidnovega Sveta za nacionalno varnost. Izvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropo se je “dramatično povečal in Evropi omogočil za diverzifikacijo stran od Rusije,« je dejal tiskovni predstavnik NSC.

Največja točka napetosti v zadnjih tednih so bile Bidnove zelene subvencije in davki, za katere Bruselj pravi, da nepravično preusmerjajo trgovino stran od EU in grozijo z uničenjem evropskih industrij. Kljub uradnim nasprotovanjem Evrope Washington do zdaj ni pokazal nobenega znaka, da bi odstopil.

Hkrati motnje, ki jih je povzročila Putinova invazija na Ukrajino, vodijo evropska gospodarstva v recesijo, inflacija skokovito narašča in uničujoč pritisk na oskrbo z energijo grozi z izpadi elektrike in racionalizacijo to zimo.

Medtem ko poskušajo zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije, se države EU namesto tega obračajo na plin iz ZDA – vendar je cena, ki jo Evropejci plačajo, skoraj štirikrat višja od enakih stroškov goriva v Ameriki. Potem je tu še verjetno povečanje naročil za ameriško izdelano vojaško opremo, saj evropskim vojskam po pošiljanju orožja v Ukrajino primanjkuje.

Za najvišje uradnike v Bruslju in drugih prestolnicah EU je vse skupaj preveč. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da visoke ameriške cene plina niso “prijazne”, nemški gospodarski minister pa je Washington pozval, naj pokaže več “solidarnosti” in pomaga zmanjšati stroške energije.

Ministri in diplomati s sedežem drugje v bloku so izrazili razočaranje nad tem, kako Bidnova vlada preprosto ignorira vpliv svojih domačih gospodarskih politik na evropske zaveznike. Ko so se voditelji EU prejšnji teden na srečanju G20 na Baliju lotili Bidna zaradi visokih cen plina v ZDA, se zdi, da se ameriški predsednik tega vprašanja preprosto ne zaveda, kot je povedal zgoraj citirani visoki uradnik. Drugi uradniki in diplomati EU so se strinjali, da je ameriška nevednost o posledicah za Evropo velik problem.

“Evropejci so očitno razočarani zaradi pomanjkanja predhodnih informacij in posvetovanja,” je dejal David Kleimann iz možganskega trusta Bruegel. Uradniki na obeh straneh Atlantika se zavedajo tveganja, ki ga bo vse bolj strupeno ozračje imelo za zahodno zavezništvo. Prepiri so natanko tisto, kar bi si Putin želel, so se strinjali diplomati EU in ZDA.

Naraščajoči spor glede Bidnovega zakona o zmanjševanju inflacije (IRA) – ogromnega paketa davkov, podnebja in zdravstvenega varstva – je strahove glede čezatlantske trgovinske vojne spet postavil visoko na politični dnevni red. Ministri za trgovino EU naj bi v petek razpravljali o svojem odzivu, medtem ko uradniki v Bruslju pripravljajo načrte za nujno vojno zalogo subvencij, da bi rešili evropsko industrijo pred propadom. “Zakon o znižanju inflacije je zelo zaskrbljujoč,” je dejala nizozemska ministrica za trgovino Liesje Schreinemacher. “Možni vpliv na evropsko gospodarstvo je zelo velik.” “ZDA sledijo domači agendi, ki je žal protekcionistična in diskriminira ameriške zaveznike,” je dejal Tonino Picula, vodja Evropskega parlamenta za čezatlantske odnose.

Ameriški uradnik je poudaril, da določanje cene za evropske kupce plina odraža zasebne tržne odločitve in ni rezultat nobene politike ali dejanja vlade ZDA. “Ameriška podjetja so bila pregledna in zanesljiva dobaviteljica zemeljskega plina Evropi,” je dejal uradnik. Izvozne zmogljivosti je omejila tudi nesreča junija, zaradi katere so morali zapreti ključni obrat.

V večini primerov, je dodal uradnik, razlika med izvozno in uvozno ceno ne gre k ameriškim izvoznikom LNG, temveč k podjetjem, ki preprodajajo plin znotraj EU. Največji evropski imetnik dolgoročnih ameriških plinskih pogodb je na primer francoski TotalEnergies .

Zgoraj citirani tiskovni predstavnik NSC je dodal: “Povečanje globalne dobave utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga vodijo Združene države, je evropskim zaveznikom in partnerjem pomagalo doseči spodbudno raven skladiščenja pred to zimo in še naprej bomo sodelovali z EU, njenimi članicami , in druge evropske države, da zagotovimo zadostne zaloge za zimo in pozneje.«

To ni nov argument ameriške strani, vendar se zdi, da Evropejcev ne prepriča. “Združene države nam prodajajo svoj plin z multiplikacijskim učinkom štiri, ko prečkajo Atlantik,” je v sredo na francoski televiziji dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. “Seveda so Američani naši zavezniki … a ko gre kaj narobe, je treba to povedati tudi med zavezniki.”

Cenejša energija je hitro postala velika konkurenčna prednost tudi za ameriška podjetja. Podjetja načrtujejo nove naložbe v ZDA ali celo selijo svoja obstoječa podjetja iz Evrope v ameriške tovarne. Ravno ta teden je kemična multinacionalka Solvay objavila , da bo za nove naložbe izbrala ZDA namesto Evrope, kar je zadnja v vrsti podobnih objav ključnih industrijskih velikanov EU.

Kljub energetskim nesoglasjem je Bruselj zašel v popolno paniko šele, ko je Washington objavil shemo industrijskih subvencij v vrednosti 369 milijard dolarjev za podporo zelenim industrijam v skladu z zakonom o zmanjševanju inflacije .

“Zakon o zmanjševanju inflacije je vse spremenil,” je dejal neki diplomat EU. “Je Washington še vedno naš zaveznik ali ne?”

Za Bidna je zakonodaja zgodovinski podnebni dosežek. »Čeprav razumemo, da imajo nekateri trgovinski partnerji pomisleke glede tega, kako bodo določbe o davčnih olajšavah [za električna vozila] v IRA delovale v praksi glede na njihove proizvajalce, smo predani nadaljnjemu sodelovanju z njimi, da bi bolje razumeli in naredili vse, kar je v naši moči. za reševanje njihovih pomislekov,” je dejal tiskovni predstavnik NSC. “To ni igra z ničelno vsoto. IRA bo povečala kolač za naložbe v čisto energijo, ne pa ga razdelila.”

Toda EU to vidi drugače. Uradnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve je dejal, da je diagnoza jasna: to so “diskriminatorne subvencije, ki bodo izkrivljale konkurenco.” Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je ta teden celo obtožil ZDA, da gredo po kitajski poti gospodarskega izolacionizma, in Bruselj pozval, naj ponovi tak pristop: »Evropa ne sme biti zadnji Mohikanec,« je dejal.

EU pripravlja svoje odzive, kot je velik pritisk na subvencije , da bi preprečila, da bi evropsko industrijo izničili ameriški tekmeci. “Doživljamo plazečo krizo zaupanja glede trgovinskih vprašanj v tem odnosu,” je dejal nemški evropski poslanec Reinhard Bütikofer.

“V nekem trenutku se moraš uveljaviti,” je dejala francoska evropska poslanka Marie-Pierre Vedrenne. “Smo v svetu bojev za moč. Ko se boriš z roko, če nisi mišičast, če nisi fizično in psihično pripravljen, izgubiš.”

V zakulisju je tudi vse več razdraženosti zaradi denarja, ki se pretaka v ameriški obrambni sektor. ZDA so daleč največji ponudnik vojaške pomoči Ukrajini, saj so od začetka vojne dobavile več kot 15,2 milijarde dolarjev orožja in opreme. Po Borrellovih besedah ​​je EU Ukrajini doslej zagotovila približno 8 milijard evrov vojaške opreme . Po besedah ​​enega visokega uradnika iz evropske prestolnice lahko obnavljanje zalog nekaterih sofisticiranih orožij traja “leta” zaradi težav v dobavni verigi in proizvodnji čipov. To je podžgalo strahove, da lahko ameriška obrambna industrija od vojne še bolj profitira. Pentagon že razvija načrt za pospešitev prodaje orožja, medtem ko pritisk zaveznikov, da se odzovejo na večje povpraševanje po orožju in opremi, narašča.

Drugi diplomat EU je trdil, da bi lahko “denar, ki ga zaslužijo z orožjem”, Američanom pomagal razumeti, da bi bilo zaslužek “vsega tega denarja za plin” “nekoliko preveč”. Diplomat je trdil, da bi nam znižanje cen plina lahko pomagalo “ohraniti enotno javno mnenje” in se pogajati s tretjimi državami o dobavi plina. “Z vidika optike ni dobro, da dajete vtis, da je vaš najboljši zaveznik ustvarjanje ogromnih dobičkov iz vaših težav,« je dejal diplomat.