Štefan Cakić še marca letos dajal izjave za Delo – Zakaj je moral umreti Gašper Tič?

Prva fotografija Stefana Cakiča se je pojavila v medijih, ko je skupaj z županom Zoranom Jankovičem in predsednikom parlamenta Milnanom Brglezom držal v rokah slavnostni trak ob 10 obletnici četrtega mladinskega centra Zalog. ki so ga ljubkovalno imenovali Čamac – rešilni čoln za mlade. Da je mestna občina ravno tam leta 2007 odprla prvi četrtni mladinski center v Zalogu, je bil menda kriv incident. »V tukajšnji šoli so učenci razbili 36 okenskih stekel in občina je pohitela z odprtjem ČMC Zalog, čeprav je bilo pred tem načrtovano odprtje centra za Bežigradom,« se spominja Erika Dolenc, ki je, takrat stara 25 let, prevzela vlogo prve koordinatorke programa.

Cakić v prvi izjavi ne more prehvaliti imenitne socialne delavke Erike Dolenc: »Težko je biti Erika, ker Erika je samo ena,« z navihanim nasmeškom prizna dvajsetletni Stefan Cakić, štiriindvajsetletni Nikola Školnik pa obuja spomine, koliko drugih socialnih delavk je solznih zapustilo Čamac, ker niso zmogle pritiska. »Enkrat sem videl, da v Čamcu še ob 21. uri gorijo luči, čeprav se zapira ob 19. uri. Notri je gruča mladih plesala ob glasni glasbi, v kotu pa je popolnoma nemočna sedela socialna delavka,« pripoveduje v slogu To so Gadi, drugi pa se v glasnem krohotu šalijo, da so nekje še vrezane črtice, koliko socialnih delavk so »pregnali«. Zato so težko sprejeli novico, da jih Erika Dolenc zapušča – odslej bo mladim svetovala na Zavodu za zaposlovanje. »Napišite v Delu, naj nam vrnejo Eriko nazaj,« so me rotili. A njene odločitve o novem izzivu ni omajala niti peticija, ki so jo mladi zmaji množično podpisovali… “

Cakić nastopi v reportaži s svojimi izjavami še večkrat: “Kdaj pa kdaj so se poskusi druženja tudi izjalovili, pa naj je bilo vanj vloženega še toliko truda. »Za adrenalinski park se jih je prijavilo za cel avtobus, potem pa je deževalo in prišlo jih je dvanajst,« se spominja Dolenčeva. Ampak Stefan še vedno ne more pozabiti izmenjave, enotedenskega potovanja v Nemčijo leta 2014, pri čemer ponosno razpre jopico, da se na majici pokaže napis Frankfurt – ki si jo je tam kupil za spomin. »Šli smo še v Čateške toplice, na smučanje v Cerkno, na Bled, v Gardaland …« Največ obiskovalcev je vsako leto privabil nogometni turnir in celo župan Janković je na otvoritvi priznal, da se v Zalogu »fuzbal igra oštro«.

V članku z naslovom – “Čamac – rešilni čoln za mlade” in podnaslovom – Mladi zmaji – Četrtni mladinski center Zalog v novih prostorih praznuje deseto obletnico, avtor reportaže avtor ugotavlja, da je bilo najprej treba v Čamcu vzpostaviti red in disciplino. Na sliki je vidnih tudi enajst zapovedi obnašanja v Čamcu: Ne prihajam pod vplivom alkohola ali drog; Se obnašam spoštljivo; Ne uničujem lastnine; Ne kradem; Računalnik uporabljam do 30 minut; Družabne igre pospravim v omaro; Glasnost glasbe je max 20 decibelov; Ne preklinjam; Osebje ČCM- ja spoštujem, saj mi želi samo dobro; Vedno se do vseh obnašam letom primerno.

Po Zalogu se je nekaj let po odprtju centra začelo govoriti, da se tam zadržujejo otroci iz nižjega socialnega razreda, mladi druge generacije, mladoletni prestopniki in tisti, ki imajo težave v šoli, in lokalno skupnost, ki je že prej skeptično gledala na novoustanovljeni mladinski center, so zajeli predsodki. »Govorilo se je, da center obiskujejo ‘čefurji in kriminalci’. Starši mlajših otrok niso pustili v center, pa tudi dekleta se niso rada zadrževala tu. Zato smo začeli uvajati urice, namenjene samo dekletom, prirejali kuharske delavnice, tečaje ličenja, pogovore o ‘ženskih’ temah …« pripoveduje Dolenčeva. Čamac je postal meeting point. »Šel si v Čamac, ker si vedel, da boš tam srečal vse, ki jih poznaš,« je svojo izkušnjo komentirala Beti Pečaver, nekdanja mlada zmajevka.

Eno od delavnic je kot je razvidno iz reportaže imel v Čamcu tudi znani gejevski aktivist in novinar Mitja Blažič, ki so ga neznanci pretepli in ožgali z baklo leta 2011. Takrat je osem zamaskiranih neznancev napadlo udeleženca literarnega večera lezbične in gejevske literature radijskega novinarja Mitjo Blažiča pred lokalom Open Caffe. Neznanci so imeli na sebi temna oblačila in črne obrazne maske, prišli iz stranske ulice in najprej z udarci napadli moškega, ki je sedel pred lokalom. Nato so prižgali še navijaško baklo in Blažiča z njo žgali po glavi ter hkrati vpili gesla, s katerimi so izrazili nestrpnost do gejev. Nato so se napadalci razbežali v različne smeri piše v takratnih poročilih. Napad se je sicer zgodil v tednu Parade ponosa, ki traja od 20. do 27. junija 2011 – končal pa s Parado ponosa.

V Čamcu so prosti čas snovali v sodelovanju z mladimi in za njih. Kmalu so tudi sami prišli na dan z idejami, kaj vse bi lahko tam počeli. Tako so že pred desetimi leti začeli s treningi kikboksa in boksa in se prek delavnic spoznali z najrazličnejšimi dejavnostmi, cirkuškimi veščinami, trebušnim plesom, igranjem na bobne in tolkala, se navdušili nad šahom in se spoznavali s človekovimi pravicami – ti pogovori so bili vedno najbolj obiskani, pravi Erika. »Mitja Blažič, ki je vodil delavnico, je prestal ognjeni krst, ampak ko so ga vzeli za svojega, je bil ves njegov trud povrnjen. Padali so predsodki in veliko so se naučili.«

Štefan Cakić je očitno bil eden od najbolj aktivnih in prizadevnih članov v Čamcu.

“Ob svojem obisku jim je župan tudi obljubil, da jim bodo dan pred napovedano delovno akcijo, 7. aprila, pred center pripeljali pesek, da ga bodo razgrabili. Takih akcij je bilo doslej že veliko in dela se mladi ne branijo. Postavili so zaščitno mrežo za golom na nogometnem igrišču, tja namestili žaromet, obnovili zid ob šolskem igrišču … »Ker vemo, da to delamo zase, nam ni težko,« pove Stefan, ki je z Nikolo pred torkovo otvoritvijo uredil okolico Čamca. »In to ne zaradi župana, on je prišel za pol ure, mi smo tukaj vsak dan. Če ne bomo spoštovali sebe, nas ne bo nihče,« resno odvrne Stefan. »Če nekaj naredijo sami, vedo, koliko truda je treba vložiti, zato na te stvari tudi pazijo in jih ne uničujejo, kar se je dogajalo prej,« še komaj slišno pristavi Erika Dolenc, saj jo že preglasijo razigrani glasovi, »a se spomniš, ko smo enkrat kolo postavili na streho cvetličarne, ali pa ko smo sprožili gasilni aparat in z gasilno peno pobelili vse okoliške stavbe, in ko je Miloš Erikinemu sodelavcu Marku Taljanu dvignil avto in ga postavil pošrek čez pot, pa ko smo se skrili v vreče in je Erika center že zaklenila, pa se je sprožil alarm in je morala nazaj, pa ko smo …«

Ob celotnem dogajanju je zelo nenavadno, da MSM (mainstream) mediji glede na popolno blokado uradnih informacij ne vlagajo nobene energije v to, da bi raziskali ozadje celotnega dogajanja, povezanega z umorom, kot tudi življenja obeh akterjev. V tujini bi recimo ob podobnih dogodkih mediji iskali vsak detajl iz življenja posameznih akterjev, tako službenega, kot zasebnega. Če se samo spomnimo poročanja o umoru, ki naj bi ga zagrešil O.J. Simpson….Pri nas pa, kot da se ni nič zgodilo. Res neverjetno. V pomanjkanju uradnih informacij smo pridobili mnenje enega od dobrih poznavalcev zakulisja dogajanja, povezanega s smrtjo znanega igralca Gašperja Tiča, ki pa ne želi biti imenovan. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti v prilogi:

LINČANJE MRTVEGA IGRALCA

Zakaj je moral umreti Gašper Tič

Ob kruti smrti priljubljenega igralca, voditelja, ustvarjalca, kulturnika, človekoljuba in ljubečega očeta Gašperja Tiča, je bila šokirana javnost, svojih 5 minut zmagoslavja pa so dočakali rumeni mediji, zlonamerneži in predvsem nevoščljivci. Mediji so eksplodirali, ob klasični odsotnosti uradnih informacij je bilo objavljeno veliko ugibanj, teorij, neresnic in laži. Na grozovit način umorjenega Gašperja Tiča se je vsul plaz obtožb, ki so ga namesto žrtve prikazovale kot storilca, prestopnika, nemoralneža in pošast, ki je sama povzročila lastno smrt. Zgodil se je nezaslišan medijski linč, ki je razkril slovensko privoščljivost in nestrpnost do človeka iz naše slovenske sredine.

Kako je umrl Gašper Tič?

Stefan Cakić, tetoviran nezaposleni 20-letnik, je poklical policijo več ur po tem, ko bi naj prav on do smrti z dolgim nožem razmesaril svojo žrtev Gašperja Tiča, ki je umrl zaradi izkrvavitve. Glede na to, da bi naj bila v stanovanju ob tragediji samo igralec in storilec Cakić (to izjavlja on), je jasno, da je Cakić namerno pustil izkrvaveti svojo žrtev, verjetno z razlogom, da se znebi priče svojega zločinskega dejanja. Če držijo navedbe v medijih, da so bili edini prebodeni vitalni notranji organi pljuča in vranica je bil Gašper Tič vsaj še nekaj časa pri zavesti, ko je storilec prenehal zabadati žrtev. Kruta drama. Zakaj Stefan Cakić, če je bil on storilec, ni tedaj poklical policije in predvsem prvo pomoč? Ker Cakić ni pomagal zabodeni žrtvi in ga je pustil izkrvaveti, je storil kaznivo dejanje Opustitve pomoči.

Ravnanje domnevnega storilca Stefana Cakića

Upamo lahko, da bodo preiskovalci uspeli rekonstruirati dogajanje ob kruti smrti Gašperja Tiča. Očitno jim vsaj za en krat pri tem ne bo pomagal samo prijavljen domnevni storilec Cakić s svojimi izjavami, saj je o zločinu molčal pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom. Molk storilca ga postavlja v slab položaj, saj noče preiskovalcem odgovarjati na vprašanja o poteku dogodkov, ker bi ga lahko hitro dobili na laži. Zaradi tega bodo za rekonstrukcijo dogajanja odločilni forenzični dokazi s kraja dogodka in žrtve (a je žrtev bila oblečena, v katerem prostoru stanovanja je bil zabodena, …), posnetki nadzornih kamera iz lokala in javnih površin, priče iz lokala, tudi taksist, ki ju je peljal iz lokala do stanovanja na Kolodvorski ulici. Verjetno je moral o dogajanju v stanovanju kaj slišati tudi kdo od stanovalcev sosednjih stanovanj. Odločilni pa bodo podatki mobilnega operaterja o gibanju storilca v teh urah in predvsem to s kom in kdaj je storilec govoril po telefonu in kje se je nahajal. Predpostavljamo, da Cakić ni bil brez mobilnega telefona. Prav zanimivo bo izvedeti s kom vse je Cakić v treh urah komuniciral in kje vse je bil preden je poklical policijo. Glede na mladost Cakića in na njegovo povezanost z bratom ter s skupnimi prijatelji, bi lahko stavili, da je po dejanju takoj klical njih, da je povedal kaj se je zgodilo in kaj storiti. Prav tako je Cakić po dejanju moral biti v zelo okrvavljenih oblačilih.

Dogajanje po zločinu

Domnevamo lahko, da je storilec po dejanju takoj zapustil prizorišče in se potem pred klicem na policijo vrnil v bližino stanovanja, saj bi naj Cakić policijo poklical iz bližnjega lokala in ne iz stanovanja kjer se je zgodil zločin. Prav tako bo pomembno to kako je bil Cakić oblečen pred zločinom (priče in posnetki) ter kako je bil oblečen ob prihodu policije in če je imel na teh oblačilih kri žrtve. Tudi zgodba o dogajanju, ki bi jo naj Cakić izpovedal policistom je dosti nelogična. In sicer bi naj ne konfliktni in miroljubni Gašper Tič z nožem prisiljeval Cakića k spolnosti, pred tem bi ga naj še omamil z drogo za posiljevanje in ga spolno zlorabil. Tudi po takih nelogičnih teorijah in objavljenih scenarijih, Stefan Cakić ni bil napaden, da bi lahko svoj zločin opravičeval s silobranom. Pomembno pa je dejstvo, da Cakić ob prijetju, nekaj ur po dogodku ni imel obrambnih ran, ki bi potrjevale navedbe storilca.

Umor, uboj ali uboj na mah

Kazenski zakonik vse tri okoliščine odvzema življenja različno definira in tudi različno kaznuje. Če gre za odvzem življenja v okoliščinah, kjer je žrtev pred dejanjem napadla ali razdražila storilca je zagrožena kazen od enega do desetih let, v tem primeru gre za uboj na mah. Domnevna izjava Cakića bi naj prikazovala dejanje v teh okoliščinah. Če pa gre za odvzem življenja iz koristoljubja, ali zaradi tega, da bi storilec prikril drugo kaznivo dejanje ali pa da je bil zločin izveden na grozovit način (več kot deset vbodnih ran povzročenih z velikim nožem in potem je storilec pustil žrtev izkrvaveti), gre pa za umor, za katerega je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora. V primeru, da gre za vmesne okoliščine zločina glede na prej opisana primera, pa gre za uboj, za katerega je predpisana kazen med 5 in 15 let zapora. Vsak zločin ima svoj motiv in v tem primeru je že pomemben razlog zakaj je 20 letni Cakić šel zgodaj zjutraj v stanovanje Gašperja Tiča od katerega je bil storilec močnejši in spretnejši. V nekaterih medijih so napisali, da je bil Cakić v tujski legiji in da je bil zaradi tega izurjen morilec. Tudi, če bi Cakić pri svojih rosnih 20 let starosti kdaj bil v Franciji zaradi tega še nikakor ni morilec (se pravi, da je že moril), kaj šele izurjen morilec (večkratni morilec).