Referendumska dilema – ali manj ministrstev pomeni tudi manj stroškov? Odgovor je negativen
V nedeljo državljani odločamo na treh referendumih. Najbolj neizprosen politični boj se bije za zakon o RTV, nekoliko v senci tega poteka obstreljevanje z argumenti za in proti upravičenosti novele zakona o vladi.
Ključne kritike na račun tega zakona so usmerjene proti povečanem številu ministrstev, največkrat slišani očitki pa so, da bo zakon povzročil bohotenje birokracije in neodgovorno zapravljanje javnega denarja. Vladna stran, ki je zakon pripravila brani njegovo upravičenost s stališčem, da ima vsaka vlada pravico določiti organizacijsko obliko, ki najbolj ustreza njenemu programu. In temu argumentu je dejansko težko oporekati – če od vlade upravičeno pričakujemo, da svoje delo opravi na najboljši način in v javnem interesu, ji ne bi smeli onemogočati primernega organiziranja.
Zato je opozicija svoje kritike populistično osredotočila na stroškovne učinke in birokratsko potratnost nove organizacije vlade. Ugotovili smo že, da Slovenija z dvajsetimi ministrstvi nikakor ne bo država z največjim številom ministrstev. Kako pa je glede stroškov? Ker je to argument po katerem največkrat posežejo pobudniki referenduma in nasprotniki zakona, smo preverili ali v konkretnih primerih večje število ministrstev pomeni tudi sorazmerno večje stroške delovanja vlade. Uporabili smo dostopne podatke iz leta 2020 za evropske države, s katerimi operira Svetovna banka.
Po višini stroškov, ki jih naredijo same, so v Evropi najbolj potratne vlade v skandinavskih državah. Med najdražjimi vladami je islandska, ki zapravi do 27,84 odstotkov BDP, sledita vladi na Švedskem (26,75% ) in Norveškem (26,55). Hkrati pa ima Islandija rekordno malo (11) ministrstev, enako kot Švedska, nekoliko več (16) jih ima Norveška.
Med najbolj zapravljivimi vladami v najbližji soseščini, je vlada Andreja Plenkovića na Hrvaškem, ki za svoje delovanje porabi kar 23,95 odstotkov BDP. Hrvaška ima 16 ministrstev. Italijanska vlada jih ima največ, celo 23 ministrstev, pri tem pa stane italijanske davkoplačevalce za 3 odstotke manj kot Hrvaška – 20,89 odstotka BDP. Italijanska vlada stane davkoplačevalce manj tudi, če jo primerjamo z avstrijsko s 13 ministrstvi in 21,20 % BDP ter madžarsko z 12 ministrstvi in 21,11% BDP. V Sloveniji so ti stroški, po podatkih Svetovne banke za predlansko leto, ko je slovenska vlada štela 17 ministrstev, znašali 20,56 % BDP.
Ali se bodo in za koliko povečali stroški z dodatnimi tremi ministrstvi, lahko le ugibamo. V vladi zagotavljajo, da ne bo veliko dodatnih zaposlovanj ter da bodo največji del teh novih ministrstev zapolnili z obstoječimi kadri, ki sedaj že delajo na področjih in direktoratih, iz katerih bodo sestavljena nova ministrstva. Nekaj novih zaposlitev zagotovo bo, a bomo lahko bolj konkretno o tem sodili po koncu mandata te vlade, ko bo jasno, kakšni so njeni rezultati, koliko so se povečali stroški in kakšni so bili učinki novih ministrstev.
