(V ŽIVO) Ob robu poslanskih vprašanj Golob in Mesec komentirala tudi rezultate lokalnih volitev

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je z izidom lokalnih volitev zadovoljen, je ob robu seje DZ dejal v izjavi za medije. Posebno ponosen je, da se je Gibanju Svoboda uspelo uveljaviti tudi na lokalni ravni z “zavidljivim številom mest svetnikov in svetnic”, še posebej v mestnih občinah, kar je bil njihov cilj, je dejal.

Golob ocenjuje, da imajo “daleč največje število” svetnikov v mestnih svetih. “Od 414 svetnikov v mestnih občinah jih je Svoboda osvojila 85, med vsemi parlamentarnimi strankami največ,” je dejal in dodal, da je bil to tudi njihov cilj, ki so ga v veliki meri dosegli. Vsaj v enem delu v mestnih občinah se je prelilo zaupanje v delovanje vlade, ocenjuje, kar pomeni tudi odgovornost, da bo lokalni nivo lahko učinkovito sodeloval z vlado.

Izpostavil je, da je Gibanje Svoboda v le devetih mesecih uspelo zgraditi tudi svojo lokalno prisotnost, saj imajo več kot 400 svetnikov in svetnic. “Po mojih informacijah to ni uspelo še nobeni novinki na političnem parketu,” je poudaril.

Že danes, pred drugim krogom pa vedo, da ne bodo dosegli cilja, da bi dobili šest županov, ki bi jih “tako ali drugače lahko pripisovali Svobodi”. Napovedal je, da bodo naslednja štiri leta trdo delali na tem, da zgradijo prepoznavnost ljudi, saj na volitvah županov štejejo osebnosti in ne stranke.

S ponovno izvoljenim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem se po volitvah še nista slišala, a je za to po premierjevih besedah danes še dovolj časa. Dodal je, da je bila njegova podpora Jankoviću za župana vedno jasna in nedvomna. “Tudi stranka je ves čas jasna na stališču, da nismo imeli svojega kandidata in pri županskih kandidatih podpiramo obstoječega župana, to je gospoda Jankovića,” je dejal. Dogovoriti se bodo morali le o načinu sodelovanja, pri čemer se mu zdi prav, da se je počakalo na razmerja v mestnem svetu.

V vseh občinah bodo sklicali lokalne izvršne odbore in se do četrtka opredelili do vseh vprašanj glede sodelovanja z drugimi strankami in listami na lokalnem nivoju, je dejal.

Želi pa si, da se referendumske nedelje udeleži večje število ljudi kot lokalnih volitev. V funkciji predsednika Gibanja Svoboda je ljudi pozval k glasovanju “trikrat za” – da bodo “iztrgali politiki iz krempljev javno Radiotelevizijo Slovenija”, da bodo končno lahko oblikovali vlado, ki se bo lotila razvojnih izzivov in za to, da bodo prilagodili sistem dolgotrajne oskrbe, da bodo ljudje lahko uživali dostojno starost, je poudaril. Vse to je danes po Golobovem mnenju zablokirano “z nesmiselnim referendumom opozicijske SDS, ki v resnici vse to izkorišča samo za lastno politično promocijo”. Meni, da je čas, da jim ljudje povedo, naj se nehajo “zafrkavati z državo”. Če udeležba na referendumih ne bo dovolj visoka, bo opozicija referendume ponavljala vsak mesec, je prepričan.

Tudi glede napovedanega posvetovalnega referenduma glede zakona o dohodnini, pobudo zanj je prav tako vložila SDS, je dejal, da slednja instrument referenduma zlorablja. “Jaz verjamem, da bodo vse zakonske rešitve pravočasno sprejete in tudi na ustrezen način,” je zaključil.

Koordinator Levice Luka Mesec   pa je v današnji izjavi za medije ob robu seje DZ izid stranke na lokalnih volitvah ocenil kot slabega. Kljub temu, da v stranki niso imeli velikih pričakovanj, bodo sledile razprave, kako ta problem nasloviti, je dejal. Pozitivno jih je presenetil rezultat Nataše Sukič v Ljubljani in Matije Kovača v Celju.

Kovač se je namreč v drugi krog lokalnih volitev uvrstil skupaj z dolgoletnim celjskim županom Bojanom Šrotom.

Poslanka Levice Nataša Sukič pa se je uvrstila takoj za dolgoletnim županom Ljubljane Zoranom Jankovićem. Levica je v mestnem svetu dobila štiri mesta. To je bilo po Mesčevi oceni realno pričakovati. “Je pa dejstvo in to so lokalne volitve tudi pokazale, da bomo morali neprimerno več energije usmeriti na teren,” je ocenil. O tem bodo opravili razpravo v stranki. Glede tega, kaj narediti, pa je dejal, da ima svoje ideje, ki pa jih bo najprej delil s svetom stranke.

Glede nizke volilne udeležbe je dejal, da se moramo v sklopu reform pogovarjati tudi o vlogi občin. Medtem ko ljudje razumejo, da ni nepomembno, kdo vodi državo, se je z nizko volilno udeležbo na lokalni ravni pokazalo, da ljudje ne vidijo pomena občinske demokracije, kar je po njegovem mnenju zelo povezano s pristojnostjo občin in s tem, na kakšen način lahko občani preko občine ustvarjajo svoje življenje.

Glede porasta neodvisnih list in županskih kandidatov pa ključni problem vidi v tem, da se na lokalnih volitvah še bolj kot na državnozborskih posveča pozornost temu, kdo je primeren kandidat za župana in da so zelo personalizirane. Zato se po njegovi oceni vzpostavljajo personalne liste, ki so ideološko neodvisne od strank, s čimer imajo nekoliko več prostora, da politiko na lokalnih ravneh peljejo po svoje. “Ampak to ni nujno težava, moramo pa stranke, predvsem vladne, najti način, kako sodelovati z njimi,” je dejal.