“Vsi smo srečni in imamo se fajn” – Odzivi političnih strank na prvi krog lokalnih volitev
V nedeljskem prvem krogu županskih volitev so po delnih neuradnih izidih največ županskih mest osvojili kandidati SLS, in sicer 13. Več kot sto izvoljenih županov je sicer kandidiralo s podpisi volivcev. Na volitvah v občinske oziroma mestne svete pa je med posameznimi strankami največ glasov in s tem skoraj 500 mandatov osvojila SDS.
predlagatelj št. glasov % glasov št. mandatov ------------------------------------------------------------------- SDS 113.884 14,29 % 494 Gibanje Svoboda 111.047 13,93 % 402 SD 68.052 8,54 % 270 NSi 48.276 6,06 % 193 SLS 36.398 4,57 % 168 Levica 17.809 2,23 % 22 Resni.ca 6.264 0,79 % 8 Lista Franca Kanglerja - NLS 5.849 0,73 % 10 Vesna - zelena stranka 4.448 0,56 % 4 Piratska stranka Slovenije 3.334 0,42 % 1 SNS 2.596 0,33 % 3 Konkretno 1.450 0,18 % 6 Zeleni Slovenije 1.023 0,13 % 3 Dobra država 847 0,11 % 0 Naša dežela 147 0,02 % 0 ostale politične stranke 181.383 22,75 % 761
Tabelo predlaganih in izvoljenih županov po predlagateljih na podlagi delnih neuradnih izidov, pri čemer za vse občine še ni podatka za vse preštete glasovnice.
predlagatelj št. predlaganih št. izvoljenih -------------------------------------------------------------------- SLS 34 13 SDS 62 11 NSi 34 11 SD 54 10 Gibanje Svoboda 51 1 Piratska stranka Slovenije 2 0 Lista Franca Kanglerja - NLS 2 0 Vesna - zelena stranka 6 0 Levica 13 0 Zeleni Slovenije 4 0 SNS 6 0 Naša dežela 0 0 Resni.ca 9 0 Dobra država 2 0 Konkretno 1 0 druge politične stranke 39 6 koalicija strank 20 10 skupine volivcev/samostojni kandidati 279 103
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marko Balažic je z izidom stranke v prvem krogu lokalnih volitev zadovoljen. Glede na delne neuradne izide kaže, da bo stranki uspelo ohraniti položaje, ki jih je pridobila pred štirimi leti, kar ji bo omogočilo mirno pripravo na naslednje volitve v DZ čez tri leta, je poudaril v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo.
Po internih podatkih Balažica kaže, da bo v prvem krogu izvoljenih 17 županov SLS-a, v drugem krogu pa si lahko obetajo izvolitev še petih: “To pomeni, da v veliki meri ponavljamo izid izpred štirih let.”
Skupaj z neodvisnimi županskimi kandidati, ki so kandidirali s podporo SLS-a, bi SLS po Sloveniji lahko imel 40 županov. Glede na neuradne izide strank je SLS v samem vrhu, je dodal. Veseli ga, da imajo na državni ravni stabilno, približno 4,5-odstotno podporo, kar vliva upanje za prihodnje državnozborske volitve.
Kandidatka SLS-a za županjo Ljubljane Tina Bregant je glede na neuradne izide dosegla nekaj manj kot šest odstotkov podpore volivcev, s čimer je predsednik SLS-a zelo zadovoljen. Meni, da se je zaradi Bregantove v Ljubljani v času kampanje pred lokalnimi volitvami govorilo tudi o pereči problematiki dostopa do primarne ravni zdravstva in družinskih zdravnikov. Kaže tudi na možnost, da se stranka v Ljubljani vrača v mestni svet, kjer je v trenutnem mandatu ni bilo, je dodal.
Na vprašanje o razlogih za slabšo volilno udeležbo v prvem krogu lokalnih volitev kot pred štirimi leti je odgovoril, da je bilo zadnje čase preveč dogajanja, ljudje pa so se naveličali hoditi na volitve vsako nedeljo. Slabšo volilno udeležbo sicer obžaluje in predlaga razmislek o možnosti združitve različnih glasovanj na en ali dva volilna dneva.
Veseli se nadaljnjega dela z župani, volivcem pa se je zahvalil, da so v SLS-u prepoznali kredibilnega partnerja in jim zaupali svoj glas. Po trenutnih delnih neuradnih podatkih na spletni strani Državne volilne komisije je doslej izvoljenih 13 županov SLS-a.
Prvak SDS-a Janez Janša je v izjavi za medije dejal, da je po trenutnih rezultatih SDS že petič zapored zmagovalka po seštevku mestnih in občinskih svetnikov. Ocenil je, da bo stranka vsaj dosegla, če ne presegla izide z volitev pred štirimi leti.
V izjavi za medije na sedežu SDS-a je Janša dejal, da je bilo pred štirimi leti izvoljenih 52 županov, trenutno pa jim kaže na zmago v 45 občinah, pri čemer ni še zanesljivih podatkov v nekaterih občinah. Janša ob tem računa, da bi se lahko poleg tega še okoli od 15 do 20 županskih kandidatov, ki kandidirajo z njihovo podporo, prebilo v drugi krog županskih volitev.
Ko gre za svetnike, pa so imeli pred štirimi leti 632 svetnikov, trenutno, po delnih podatkih volilnih komisij, pa naj bi imeli že zagotovljenih več kot 500 svetniških mest v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom. Ob tem, da za okoli 15 odstotkov občin podatkov še ni. “Kar pomeni, da bomo presegli izid izpred štirih let,” je dejal.
Tako bo po njegovih besedah SDS že petič zapored zmagovalka v občinah, kjer se mandati delijo proporcionalno, pa tudi v skupnem seštevku mestnih in občinskih svetnikov.
“Nekoliko skrbi nizka volilna udeležba v posameznih občinah in skupnem seštevku,” je dejal. Janša to pripisuje dvema vzrokoma. “Prvi je gostota volitev,” je dejal in dodal, da v SDS-u zato obžalujejo, da niso hkrati potekali še referendumi, saj bodo tako morali volivci na volišča še enkrat.
“Drugi bolj nevtralen razlog pa je to, da je bilo 51 županskih kandidatov brez konkurence, in vidimo, da je bila v tistih občinah udeležba nižja, čeprav so tradicionalno lahko imeli višjo,” je navedel.
Na vprašanje, kaj to pomeni za udeležbo na referendumih, pa je odvrnil le, da imajo kot predlagatelji cilj doseči kvorum in izid, zato upa, da bodo ljudje na referendume prišli kljub utrujenosti. Na vprašanje o poslancih, ki so kandidirali za župane, pa je Janša odgovoril, da podatkov, ali so izvoljeni, še nima, da pa so večinoma kandidirali zato, da bi pomagali lokalnim odborom.
Janša je komentiral tudi izide drugih strank. Po njegovem mnenju bo stranka Gibanje Svoboda dobila “določeno število mandatov” v urbanih mestnih okoljih, še posebej v središču države in v regionalnih centrih, ko gre za število županov, pa za zdaj kaže, da se bo odrezala slabše.
Po Janševem mnenju se pri tem ponavlja usoda stranke Mira Cerarja iz leta 2014, “ko je ta stranka na ukradenih državnozborskih volitvah močno zmagala, na lokalnih volitvah jeseni pa ni imela niti enega župana. In te stranke danes ni več več. Stranka, ki ne požene korenin, ne traja,” meni Janša.
Presek glavnega mesta. Ne samo politično ampak vsesplošno. pic.twitter.com/zi4Jy8HbHO
— Logar Metod 🇸🇮 (@logarmetod) November 21, 2022
Kandidat SDS-a za župana v Ljubljani je Igor Horvat, ki mu po doslej preštetih glasovih ne kaže najbolje. Na vprašanje, zakaj se SDS v prestolnici ni odločil za močnejšega, bolj prepoznavnega kandidata, je Janša spomnil, da je predsednik ljubljanskega mestnega odbora SDS-a Anže Logar pred kratkim kandidiral na predsedniških volitvah.
“Ljubljanski mestni odbor stranke je imel letos druge prioritete, v kandidaturo za župana Ljubljane pa se je podal manj prepoznaven kandidat, ki bo lahko še poskusil s kandidaturo,” je poudaril Janša. Med kandidati za občinskega svetnika v občini Grosuplje je letos tudi Janšev najstarejši sin Žan. Sinove kandidature ni želel komentirati, je pa vesel, da je SDS v Grosupljem dosegel “zmagovit izid”.
Po podatkih, ki jih ima predsednik SDS-a na voljo, je aktualni župan Grosuplja Peter Verlič v prvem krogu dosegel več kot dvotretjinsko podporo. “Pozna se dobro delo in verjamem, da bomo tudi v občinskem svetu dosegli enostavno večino, tako kot v dosedanjem mandatu,” je še dejal. Po trenutnih delnih neuradnih podatkih na spletni strani Državne volilne komisije je doslej izvoljenih 11 županov SDS-a.
Po delnih neuradnih izidih je županski stolček uspelo v prvem krogu osvojiti 11 kandidatom stranke NSi, še nekaj pa je takih, ki so uspeli s podporo več list oziroma strank, med drugim tudi NSi-ja.
Po besedah Janeza Ciglerja Kralja se tako v stranki veselijo izidov, ki ji bodo, kot kaže, prinesli kakšnega župana iz vrst krščanskih demokratov več kot pred štirimi leti. V nekaterih občinah pa se stranki prvič obetajo tudi mesta v občinskih svetih, kar jih navdaja z optimizmom, je še dejal podpredsednik NSi-ja.
“V Novi Sloveniji želimo pokazati, da imamo odličen program, da se borimo za boljše poslovno okolje, za razvoj občin, da bi lahko zgradile stanovanja za mlade družine, vrtce, zagotovile šolo in delovna mesta, na drugi strani pa želimo tudi na vseh ravneh pokazati operativnost naših ljudi,” zatrjuje.
Ob tem, da tudi na tokratnih volitvah, kot kaže, slavijo neodvisni županski kandidati, pa Cigler Kralj poudarja, da je Slovenija še mlada država oziroma mlada demokracija.
“Mislim, da si moramo vsi skupaj, predvsem politiki, izpostavljeni v javnosti, prizadevati za to, da okrepimo zaupanje v politične stranke. Navsezadnje smo si pred dobrimi 30 leti tak sistem, torej strankarsko demokracijo, tudi izbrali,” je dejal.
Kot je še poudaril, je prednost strankarskih kandidatov, denimo kandidatov NSi-ja, tudi ta, da “točno vemo, kakšen program, kakšne vrednote zagovarja ter kako bo delal in katera struktura oziroma mreža je za njim”.
Meni pa, da je očitno na lokalni ravni pri konkretnih vprašanjih, kot so infrastruktura, vrtci, osnovne šole, ceste, manj v ospredju, ali kandidat prihaja iz katere politične stranke, ampak volivci ocenjujejo predvsem njegovo oz. njeno operativnost ter sposobnost organizacije in upravljanja skupnih zadev na lokalni ravni.
Predsednica SD-a Tanja Fajon je zadovoljna z izidi prvega kroga lokalnih volitev. Kot je povedala za STA, so kandidati Socialnih demokratov osvojili deset županskih mest, še najmanj šest pa se jih je uvrstilo v drugi krog, kar je po njenih besedah “lepa številka”.
Kot je poudarila Fajon, so med preostalimi izvoljenimi župani tudi taki, ki so bili izvoljeni ob podpori Socialnih demokratov. Pred drugim krogom ostaja optimistična.
Predsednica druge največje koalicijske stranke je komentirala tudi nizko volilno udeležbo, ki si jo razlaga s tem, da tokratne lokalne volitve potekajo v supervolilnem letu.
“Ta naporna politična jesen s številnimi volitvami med ljudmi povzroča to, da ostajajo doma,” je dejala. Kot je dodala, bi si želela, “da bi več ljudi prišlo na volišča, da bi s tem dali bolj poln mandat vsem, ki jih bodo vodili v svojih krajih in občinah naslednja štiri leta”.
Ob tej priložnosti je pozvala vse, naj se udeležijo tako drugega kroga lokalnih volitev kot tudi referendumov čez sedem dni. “Vsak glas šteje, zato naj se ljudje udeležijo volitev. To je lahko praznik demokracije, ampak samo, če ga res znamo tudi izkoristiti in živeti,” je še povedala.
Tega, da so na lokalnih volitvah znova marsikje slavili neodvisni, nestrankarski kandidati, Fajon ne razume kot nezaupnice političnim strankam. “Mislim, da je to bolj odraz posameznic, posameznikov, njihovih individualnih uspehov in ekip okoli njih,” je dejala in dodala, da na lokalnih volitvah pač bolj štejejo imena in obrazi kot pa strankarske liste.
V Gibanju Svoboda so po delnih neuradnih izidih lokalnih volitev zadovoljni z dosežkom stranke, manj pa z volilno udeležbo. “V kratkem času nam je uspelo izjemno veliko in vsi uspehi, ki smo jih zgradili na tej poti, nas bodo samo navdajali še z večjim entuziazmom, da gradimo pravilno politiko,” pravi podpredsednica Urška Klakočar Zupančič.
Izrazila je željo, da bi se volivci v večjem številu udeležili lokalnih volitev in ne bi imeli občutka, da je zgolj politika na državni ravni tista, ki vpliva na njihova življenja. “Morda nimajo občutka, da lokalna politika nanje vpliva in da lahko tudi oni sovplivajo na lokalno politiko ali pa imajo občutek, da so nekateri preveč zasidrani v tej lokalni politiki in bo očitno za spremembe potrebno še nekaj časa,” je dejala. Kljub temu pa je prepričana, da so v stranki s svojim delom pokazali, kako pomembno je, kdo sedi v mestnem svetu in oblikuje prihodnost na lokalni ravni.
Vodja volilnega štaba stranke Peter Majerle pa je izpostavil skupni izid levosredinskih strank tako po številu županov kot tudi mestnih svetnikov. Sicer pa je prepričan, da je tudi Gibanje Svoboda na pravi poti. “Verjamemo, da lahko v prihodnje z vsemi našimi odbori, več kot 122 ekipami na terenu, nadaljujemo ta trend, in verjamemo, da so ljudje v nas prepoznali tisto upanje, da lahko nekaj spremenimo tudi v sami lokalni politiki,” je dejal.
Po njegovih besedah se zavedajo, da bo ob večjem številu mestnih svetnikov njihova pot lažja. Kot je poudaril, od svoje strategije v največji vladni stranki ne odstopajo. “Nadaljujemo to, da bomo lahko v prihodnjih štirih letih pokazali, da smo izbrali tiste prave svetnike, ki bodo spremenili ne samo lokalno politiko, ampak predvsem kulturo politike, in nadgradili tisto, kar na državni ravni že počnemo,” je še sklenil Majerle.
Klakočar Zupančič je v izjavi sicer še spomnila, da so stranko ustanovili na začetku letošnjega leta pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, v tem času pa začeli tudi gradnjo terenske mreže. Po do zdaj znanih izidih je sicer županski stolček uspelo osvojiti zgolj eni županski kandidatki stranke, in sicer je v prvem krogu večino volivcev prepričala kandidatka stranke za županjo Osilnice Alenka Kovač.
Stranka je sicer veliko stavila tudi na svojega kandidata za župana Maribora Vojka Flisa, ki pa mu po delnih neuradnih izidih ni uspel preboj v drugi krog. Majerle priznava, da sicer s tem izidom res ne morejo biti zadovoljni, a poudarja, da se uspeh stranke ne meri samo z uspehom posameznih županskih kandidatov, ampak tudi osvojenim številom sedežev v občinskih svetih. “Kako se bodo na koncu razporedili glasovi, ni toliko pomembno kot to, da je Maribor prepoznal Gibanje Svoboda, stranko, ki lahko vpliva na njihovo prihodnost,” je še dejal.
Volilna udeležba na nedeljskih lokalnih volitvah je po še nepopolnih in neuradnih podatkih dosegla nekaj več kot 47 odstotkov. Nižja od tega je bila le še leta 2014. STA objavlja pregled volilne udeležbe na lokalnih volitvah po letih, pri čemer se podatek za letošnji prvi krog volitev lahko še spremeni.